Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (15.764-15.788)
- skióptičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na projiciranje pobarvanih slik, narisanih na steklo: skioptična slika / skioptično projiciranje slik / skioptično predavanje predavanje s skioptičnimi slikami ♪
- skládast -a -o prid. (á) ki je iz skladov: skladast led ♪
- skladáteljski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skladatelje: skladateljsko delo / skladateljska tehnika ♪
- skláden 1 -dna -o prid., skládnejši (á) 1. katerega deli so v urejenem, zaželenem, lepem razmerju: skladna celota; ima lepo, skladno postavo / skladen razvoj gospodarstva // ki s čim drugim sestavlja a) urejeno, prijetno celoto: z užitkom poslušati skladne glasove pevcev; barve vzorca so skladne / siva barva je skladna z večino drugih barv b) logično urejeno celoto: njegov nauk je skladen / duhovno, notranje skladen človek 2. za katerega je značilno medsebojno razumevanje: živela sta v skladnem, srečnem zakonu; odnosi v delovni skupnosti so skladni / skladna družina 3. v zvezi z z ki ima prav take lastnosti, značilnosti, kot so določene, se pričakujejo glede na izbrano merilo urejenosti, pravilnosti: gospodarski razvoj je skladen s sprejetimi resolucijami; z dosedanjimi pojmovanji premalo skladna razlaga; njegova dejanja so skladna z govorjenjem 4. zastar.
zložljiv: skladni stoli; skladna miza ◊ geom. lika sta skladna lika sta enaka po obliki in velikosti skládno prisl.: delovati skladno; skladno razvit; ravnati skladno s predpisi ♪
- skládenjski -a -o [dǝn] prid. (á) nanašajoč se na skladnjo: skladenjske zakonitosti / skladenjska vloga pridevnika ♪
- skladíščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na skladišče: skladiščni prostori; skladiščna površina / skladiščni delavec; skladiščna služba / skladiščni kalo ♦ jur. skladiščni list skladiščnica; zgod. skladiščna pravica v fevdalizmu pravica mesta, da morajo potujoči trgovci skladiščiti v njem svoje blago za določen čas ♪
- skladóven tudi skládoven -vna -o prid. (ọ̄; á) nanašajoč se na sklad: skladovna ploskev / delitev skladovnega denarja ◊ les. skladovni les les, ki se meri zložen v skladovnico; prostorninski les; teh. skladovni spoj spoj, pri katerem sta kosa pločevine položena drug na drugega ♪
- skladovít -a -o prid. (ȋ) ki je iz skladov: skladovito pobočje ♪
- sklanjátven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sklanjatev: sklanjatvena končnica / sklanjatveni vzorec ♪
- sklédast -a -o prid. (ẹ́) podoben skledi: skledasta posoda / skledasta kotlina ♦ num. skledasti novec novec, ki ima dvignjen rob ♪
- sklédičast -a -o prid. (ẹ́) podoben skledici: skledičasta vdolbina ♦ bot. skledičasti ovoj ovoj, ki deloma obdaja plod; skledica ♪
- sklenínast -a -o prid. (í) anat. ki je iz sklenine: skleninasta plast zoba ● zastar. skleninaste oči steklene ◊ zool. skleninaste luske ♪
- sklepálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sklepanje: sklepalni postopek ♦ lingv. sklepalni veznik priredni veznik za izražanje sklepa prej povedanega; sklepalno priredje priredje, v katerem drugi stavek izraža sklep, izpeljan iz prvega ♪
- sklépčen -čna -o prid. (ẹ̑) ki zlasti glede na vnaprej določen odstotek udeležencev lahko sprejema sklepe: odbor, občni zbor je sklepčen ● zastar. sklepčni govor sklepni govor ◊ jur. sklepčna sodba sodba, ki je logično utemeljena ♪
- sklépen -pna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na sklep: sklepne kosti; sklepno tkivo / sklepni revmatizem 2. raba narašča končen, zaključen: sklepni verzi soneta / sklepni pogovori med delegacijama; sklepna prireditev, slovesnost / sklepni govor ◊ anat. sklepni odrastek; sklepna glavica izbočeni konec kosti v sklepu; sklepna jamica, ponvica, skledica vbočeni konec kosti v sklepu; sklepna maz ali sklepna tekočina gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; sklepna ovojnica tkivo, ki ovija sklep; ekon. sklepni račun skupek dokumentov, ki prikazujejo premoženjsko stanje, poslovni uspeh in navajajo podatke o poslovanju v določenem časovnem razdobju; zaključni račun; mat. sklepni račun račun, pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina; žel. sklepni signal signal na zadnjem vagonu vlaka; sklepni vagon zadnji vagon vlaka, opremljen s signalno
lučjo ♪
- sklerótičen -čna -o prid. (ọ́) 1. ki ima sklerozo: ta človek je zelo sklerotičen / sklerotični organ 2. ekspr. okorel, neživljenjski: sklerotični predpisi ♪
- sklerózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sklerozo: sklerozni proces / sklerozen človek sklerotičen ♪
- sklícen -cna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sklic: sklicni postopek / njihov sklicni znak je dim ♪
- skliceválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sklicevanje: sklicevalni odbor / motil jih je premalo oseben, sklicevalen način njegovih odgovorov; sklicevalna opomba ♦ lingv. sklicevalna razlaga posredna razlaga ♪
- sklízast -a -o prid. (í) nar. spolzek, drsen: sklizast kamen; sklizasta pot ♪
- sklízav -a -o prid. (í) nar. spolzek, drsen: sklizava pot ♪
- sklízek -zka -o prid. (í) nar. 1. spolzek, drsen: spodrsnilo mu je na sklizkem kamnu; sklizek led / riba je sklizka 2. opolzek: sklizka šala ♪
- sklonljív -a -o prid. (ȋ í) lingv. ki se da sklanjati: samostalniki so sklonljive besede ♪
- sklónski tudi sklônski -a -o prid. (ọ̑; ȏ) nanašajoč se na sklon: sklonska napaka / sklonske končnice sklónsko tudi sklônsko prisl.: sklonsko se ujemati ♪
- sklópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sklop ali sklopitev: sklopni deli / sklopna vez // obrt., navadno v zvezi z miza, postelja, sedež ki se da zložiti, tako da se dvigne, zavrti okoli vodoravnih tečajev: sklopni sedeži; sklopna postelja ♪
15.639 15.664 15.689 15.714 15.739 15.764 15.789 15.814 15.839 15.864