Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (15.676-15.700)
- sinkopíran -a -o prid. (ȋ) muz. sestavljen iz sinkop: sinkopirani ritem / črnska sinkopirana glasba ♪
- sinkrétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sinkretizem: sinkretična ideologija / sinkretično povezovanje različnih pojmov ♪
- sinkretístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sinkretizem: sinkretistični verski kulti / sinkretistična tvorba ♪
- sinóčnji -a -e prid. (ọ̄) ki je bil včeraj zvečer ali včeraj ponoči: spomnil se je sinočnjega pogovora; te ukrepe so sprejeli na sinočnji seji ♪
- sinodálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sinodo ali sinod: sinodalni odloki, sklepi / sinodalno zasedanje ♪
- sinódski -a -o prid. (ọ̑) astr., navadno v zvezi sinodski mesec čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama ♪
- sinonímen -mna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinonim: sinonimni izrazi; sinonimna beseda / sinonimne razlage sinonímno prisl.: sinonimno razložiti ♪
- sinóptičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sinopsis: na voljo je imel le sinoptični tekst in ne cele drame / podal je sinoptične slike o velikih plantažah ◊ meteor. sinoptična karta karta, ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena; sinoptična vremenska napoved napoved za različne kraje hkrati; rel. sinoptični evangeliji prvi trije evangeliji, ki so si podobni po snovi, razvrstitvi dogodkov sinóptično prisl.: to je prikazano sinoptično ♪
- sínov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sina: sinov obraz / sinova žena / ekspr. posestvo je prepisal na sinovo ime posestvo je prepustil sinu ♪
- sínovski in sinóvski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na sinove: sinovske dolžnosti / ljubil ga je s sinovsko ljubeznijo sínovsko in sinóvsko prisl.: sinovsko je skrbel zanj ♪
- sintagmátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sintagmo: sintagmatska analiza / sintagmatska zveza ♪
- sintáktičen -čna -o prid. (á) lingv. skladenjski: sintaktična enota; sintaktične zveze / sintaktična pravila / pravopisne in sintaktične napake ♪
- sintétičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču 2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je sintetično / sintetična zdravila / sintetična hrana; sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul ◊ biol. sintetični hormoni; farm. sintetični analgetiki; fin. sintetični konto konto, ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev; kem. sintetični polimeri; lingv. sintetični jeziki jeziki, ki z določeno obliko besede izražajo hkrati več slovničnih kategorij; lit. sintetična kompozicija kompozicija, pri kateri si sledijo dogodki v naravnem, neprekinjenem časovnem zaporedju; muz. sintetična glasba kombinacija navadne glasbe z elektronsko; ped. sintetična metoda pouka metoda, pri
kateri se elementi obravnavane snovi sestavljajo v celote sintétično prisl.: sintetično narejena snov ♪
- sintétski -a -o prid. (ẹ̑) sintetičen: sintetsko delo / sintetske metode / sintetsko vlakno ♪
- sintézen -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sintezo: sintezni postopek ♦ kem. sintezni plin plinasta zmes ogljikovega monoksida in vodika, ki se uporablja za sintezo česa ♪
- sínusen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinus 2: sinusne tablice / sinusna krivulja sinusova krivulja ◊ elektr. sinusna napetost napetost, ki se spreminja kot sinusova funkcija; fiz. sinusno nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga ♪
- sínusov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinus 2: sinusova črta / sinusova funkcija funkcija, ki predstavlja spreminjanje sinusa kota ob spreminjanju kota; sinusova krivulja krivulja, ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo ♪
- sipálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sipanje: sipalna hitrost / sipalno mesto ♪
- sípast -a -o prid. (í) sipek: sipast sladkor / sipasta tla ♪
- sípčen -čna -o prid. (ȋ) star. sipek: sipčna zemlja ♪
- sípek -pka -o prid. (í) ki sestoji iz zelo drobnih, majhnih, med seboj nesprijetih delcev: sipek pesek; sipka snov, zemlja; sipko gnojilo / kosovni in sipki material; sipki premog; pog. sipki sladkor kristalni sladkor; pren., knjiž. smeje se z drobnim, sipkim smehom ♦ petr. sipka kamnina // navadno v zvezi s sneg suh in droben: padal je sipek sneg; po sipkem snegu je težko hodil / sipki zameti ♪
- sipínast -a -o prid. (í) poln sipin: sipinasto obrežje ♪
- sipínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sipino: sipinska trava / sipinski svet ♪
- sípkast -a -o prid. (ȋ) redko sipek: sipkasta prst ♪
- sipljív -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) sipa, usipa: sipljiva snov / sipljivo pobočje ♪
15.551 15.576 15.601 15.626 15.651 15.676 15.701 15.726 15.751 15.776