Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (15.326-15.350)



  1.      sámovnetljív  -a -o prid. (- -í) ki se iz bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov vname sam, brez dotika s plamenom: samovnetljive snovi
  2.      sámovóden  -a -o prid. (-ọ́) ki se po izstrelitvi usmerja, vodi sam proti cilju: samovodeni raketni izstrelki
  3.      samovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: bil je trmast in samovoljen človek; samovoljen deček; samovoljna ženska // ki vsebuje, izraža tako ravnanje: samovoljen poseg, ukrep; to je bilo samovoljno dejanje / samovoljni sklepi / samovoljna prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev samovóljno prisl.: njegove verze je samovoljno popravljal; samovoljno ravnati; član posadke je samovoljno zapustil ladjo ∙ ekspr. solze so ji samovoljno pritekle iz oči proti njeni volji
  4.      sámovózen  in sámovôzen -zna -o prid. (-ọ̄; -ó) teh. ki se v nasprotju z napravami svoje vrste premika na lastni pogon; samohoden: samovozni škropilnik; samovozna nakladalna naprava
  5.      samovšéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je všeč samemu sebi: samovšečni umetniki; je samovšečen in trmast / samovšečen smehljaj; njegovo samovšečno pripovedovanje, vedenje samovšéčno prisl.: samovšečno se je ogledovala v ogledalu; samovšečno se zasmejati
  6.      sámozadôsten  -tna -o prid. (-ó) knjiž. ki zadostuje, je zadosten samemu sebi: to je samozadosten človek / njegovo samozadostno, sebično življenje / samozadostna družba / težnje po samozadostnem gospodarjenju gospodarjenju, ki zadovoljuje svoje potrebe sámo
  7.      sámozadovóljen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) zadovoljen sam s seboj: samozadovoljen človek; postali so preveč samozadovoljni / samozadovoljen smehljaj; njegovo sebično, samozadovoljno življenje / obšlo jo je samozadovoljno čustvo sámozadovóljno prisl.: ded si je samozadovoljno pogladil brado; samozadovoljno se smehljati
  8.      sámozadovoljív  -a -o prid. (- -í) zastar. samozadovoljen: na obrazu ima samozadovoljiv nasmeh
  9.      sámozaklópen  -pna -o prid. (-ọ̑) knjiž., navadno v zvezi samozaklopna vrata vrata, ki se zaradi posebnega okovja zapirajo sama: vrata med dvorano in kabinetom so zamenjali s samozaklopnimi vrati / prijel je za železen obroč na tleh in dvignil samozaklopna vrata loputo
  10.      sámozaljúbljen  -a -o prid. (-ú) knjiž. ki zelo občuduje samega sebe: pisatelj opisuje samozaljubljenega junaka; bila je sebična in samozaljubljena sámozaljúbljeno prisl.: samozaljubljeno si je vihal brke
  11.      sámozapirálen  -lna -o prid. (-) narejen tako, da se lahko zapre sam: samozapiralna loputa
  12.      sámozapóren  -rna -o prid. (-ọ̄) narejen tako, da se lahko zapre sam: samozaporna vrata / samozaporna pipa
  13.      sámozaščíten  -tna -o prid. (-) nanašajoč se na samozaščito: samozaščitno ravnanje ob naravnih nesrečah / samozaščitni ukrepi
  14.      sámozatájen  -jna -o prid. (-ā) nanašajoč se na samozatajo: koliko samozatajnega truda ga je to stalo sámozatájno prisl.: samozatajno se je obvladoval
  15.      sámozatajeválen  -lna -o prid. (-) knjiž. nanašajoč se na samozatajevanje: samozatajevalna junaška dejanja / to so bili ljubeči, samozatajevalni ljudje
  16.      sámozavésten  -tna -o prid., sámozavéstnejši (-ẹ̄) prepričan o svoji sposobnosti, znanju, moči: samozavesten človek; postal je samozavestnejši; vedno je bila zelo samozavestna // ki vsebuje, izraža tako prepričanost: njegove besede so bile samozavestne / samozavestna hoja; samozavestno vedenje sámozavéstno prisl.: samozavestno hoditi; odgovarjala je zelo samozavestno
  17.      samozván  -a -o prid. (á) 1. ki si nezakonito, s silo pridobi vladarsko oblast: pregnati samozvanega cesarja / samozvana oblast 2. ekspr. ki si lasti pomemben položaj: ta komisija je bila samozvana / samozvani varuh morale samozváno prisl.: samozvano priti na oblast
  18.      samozvánski  -a -o prid. (á) samozvan: samozvanski voditelji
  19.      samožív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki živi sam iz sebe: samoživa volja ga je reševala
  20.      sámski  -a -o prid. (á) 1. ki ni poročen: samski moški; ostala je samska / samski stan; samsko življenje ∙ predložiti samski list pri eerkveni poroki potrdilo, da oseba, ki se želi poročiti, ni poročena; publ. zamenjati samski stan z zakonskim poročiti se 2. namenjen za bivanje ene osebe: najeti samsko sobo; samsko stanovanje / delovna organizacija gradi samski dom za svoje delavce ◊ agr. samski jarem jarem za eno žival sámsko prisl.: živeti samsko sámski -a -o sam.: samski in poročeni; omožene in samske
  21.      sanacíjski  tudi sanácijski -a -o prid. (; á) nanašajoč se na sanacijo: sanacijska dela v starem delu mesta / sanacijski postopek, program
  22.      sanatórijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sanatorij: sanatorijski hišni red / sanatorijsko zdravljenje
  23.      sánčopánsovski  -a -o prid. (-) ekspr. tak kot pri Sanču Pansi: sančopansovska dobrodušnost; igralec je ustvaril pravo sančopansovsko figuro
  24.      sándalov  -a -o prid. () nanašajoč se na sándal: sandalov les / sandalovo olje
  25.      sangvíničen  -čna -o prid. (í) čustveno manj prizadet in optimistično razpoložen: sangviničen človek / sangvinični temperament

   15.201 15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401 15.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA