Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (15.251-15.275)



  1.      sámoizbíren  -rna -o prid. (-) nanašajoč se na samoizbiro: odprli so novo samoizbirno knjigarno; samoizbirna trgovina s čevlji / novost je samoizbirna prodaja
  2.      sámoizobraževálen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na samoizobraževanje: množično samoizobraževalno delo / raznovrstnost samoizobraževalnih oblik
  3.      sámoizpóveden  -dna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na samoizpoved: samoizpoveden značaj pesmi / samoizpovedni spis; njegovo pripovedništvo je v glavnem samoizpovedno
  4.      sámokopíren  -rna -o prid. (-) papir., v zvezi samokopirni papir papir, prekrit na eni ali obeh straneh z istobarvnim premazom, ki pod pritiskom pusti sled na podloženem papirju: izdelovati, uporabljati samokopirni papir
  5.      samokrésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. pištolen, revolverski: samokresna cev / samokresni naboji
  6.      sámokrítičen  -čna -o prid. (-í) kritičen do samega sebe: bila je zelo samokritična / samokritično mišljenje / samokritični dovtipi sámokrítično prisl.: samokritično oceniti neuspeh; samokritično priznati svoje napake
  7.      samolásten  -tna -o prid. (ā) 1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način 2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno življenje / njegovi samolastni ukrepi // samodržen: samolastni vladarji / samolastna država ● zastar. zavedal se je, da je samolasten gospodar samostojen, neodvisenbot. samolastna oprašitev oprašitev s pelodom istega cveta samolástno prisl.: samolastno so odšli domov; samolastno se vseliti; sam.: koliko je v teh pesnikih samolastnega
  8.      samolépen  -pna -o prid. (ẹ̄) samolepilen: samolepne etikete
  9.      sámolepílen  -lna -o prid. (-) prevlečen z lepilom, ki deluje brez ovlaženja: samolepilni trak; samolepilna nalepka; samolepilne tapete
  10.      sámolepljív  -a -o prid. (- -í) samolepilen: ta trak je samolepljiv / samolepljive tapete
  11.      samolét  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) navadno v zvezi preproga samoleta, v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; leteča preproga: preproga samoleta bi me prenesla, kamor bi želel
  12.      samoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki pretirano vrednoti samega sebe: samoljubni in domišljavi ljudje; fant je zelo samoljuben / odgovoril je s samoljubnim nasmehom // zastar. sebičen: pohlepen in samoljuben človek / samoljubni nameni samoljúbno prisl.: samoljubno se nasmehniti; ravnal je zelo samoljubno
  13.      samomorílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na samomor: premagati samomorilne misli / samomorilni poskus / to je samomorilna politika ∙ ekspr. ta samomorilni dolgčas nedeljskih popoldnevov zelo velik; ekspr. to, kar počneš, je samomorilno zelo nevarno
  14.      samomorílski  -a -o [s tudi ls] prid. () nanašajoč se na samomorilce ali samomor: samomorilske skupine mladih ljudi / samomorilske misli; samomorilsko nagnjenje ∙ ekspr. to je samomorilska hitrost zelo nevarna samomorílsko prisl.: bil je obupan in samomorilsko razpoložen
  15.      sámomučílen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na samomučenje: njegova samomučilna narava / samomučilno dejanje
  16.      sámomučíteljski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na samomučitelje: njegova samomučiteljska narava / v svojih delih upodablja otroke s skoraj samomučiteljsko trpkostjo
  17.      sámonakladálen  -lna -o prid. (-) teh. ki v nasprotju z napravami svoje vrste naklada sam: preurediti nakladalno napravo v samonakladalno
  18.      sámonémški  -a -o prid. (-ẹ́) zastar. ki je samo v nemškem jeziku: napisi so bili samonemški / samonemške šole
  19.      samoníkel  -kla -o [ǝ] prid. (í) 1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda ♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek // knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik // knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost 2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori samoníklo prisl.: samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega
  20.      samonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima samo eno nogo: tam je stal slep in samonog človek
  21.      sámonôsen  -sna -o prid. (-ō) v zvezah: arhit. samonosne stopnice stopnice, pritrjene, vpete samo na eni strani; avt. to vozilo ima samonosno karoserijo karoserijo s toliko okrepljenim dnom, da ne potrebuje šasije
  22.      sámonosílen  -lna -o prid. (-) teh. ki ne potrebuje dodatnih nosilnih elementov, opor: samonosilna konstrukcija / samonosilna stena ♦ elektr. samonosilni nadzemni kabel nadzemni kabel, ki je dovolj močen, da lahko visi med razmeroma oddaljenimi oporišči
  23.      samooblásten  -tna -o prid. (á ā) knjiž. ki ima neomejeno, samovoljno oblast: bil je svetovalec samooblastnega ruskega carja // oblasten, samovoljen: ima samooblastnega moža / direktorjevo samooblastno ravnanje samooblástno prisl.: samooblastno se je vmešaval v državne posle
  24.      sámoobrámben  -bna -o prid. (-) nanašajoč se na samoobrambo: samoobrambno sredstvo / samoobrambni nagon / samoobrambne pravice
  25.      sámoobsében  tudi sámoobsêben -bna -o prid. (-ẹ̑; -ē) knjiž., redko očiten, nedvomen: samoobsebna resnica

   15.126 15.151 15.176 15.201 15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA