Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (14.864-14.888)



  1.      résav  -a -o prid. (ẹ́) redko resast: resava gorska trava
  2.      resédast  in rezédast -a -o prid. (ẹ̑) po barvi podoben resedi: resedasta obleka resédasto in rezédasto prisl.: resedasto zelen
  3.      reséden  in rezéden -dna -o prid. (ẹ̑) po barvi podoben resedi: resedna bluza resédno in rezédno prisl.: resedno zelen
  4.      résen  -sna -o prid., résnejši tudi resnéjši (ẹ́ ẹ̄) 1. v povedni rabi ki se ne šali, smeje: zakaj si tako resen; postati resen // ki ne izraža, kaže veselosti: imeti resen obraz; resen pogled 2. ki pri svojem ravnanju, odločanju upošteva samo pomembne stvari: resen človek; življenje ga je naredilo resnega; za svoja leta je kar preveč resna // ki izraža, kaže tako ravnanje, odločanje: govoriti z resnim glasom; resno vedenje 3. ki zavzeto, odgovorno izpolnjuje svoje naloge, dolžnosti: resen delavec, študent / za tako delo je potreben resen človek // ki zahteva veliko mero zavzetosti, odgovornosti: resen študij; resno delo 4. ki ne vzbuja smeha, veselega razpoloženja: resna pesem / igra ima resno vsebino ♦ muz. resna opera v 18. stoletju opera s tragično, junaško vsebino 5. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko bolj zahteven: bere samo resno literaturo / resna in zabavna glasba 6. ki se nanaša na zelo pomembne stvari: resen pogovor // zelo pomemben: to je resno vprašanje / v svojem govoru je navedel nekaj resnih pomislekov 7. ekspr. o katerem se domneva, da bo imel slabe, hude posledice: resen gospodarski položaj; resna bolezen; poškodba je precej resna / resna napaka, nevarnost // hud, velik: zaplesti se v resen prepir; resna ovira ● ekspr. fant ima resne namene hoče, želi se poročiti; ekspr. nosi same resne obleke preprosto krojene, umirjenih barv résno prisl.: resno in zavzeto delati; resno se držati; resno sta se sprla
  5.      résičast  -a -o prid. (ẹ́) ki ima resice: resičaste svilene rute
  6.      residuálen  tudi reziduálen -lna -o prid. () knjiž. ki po kakem procesu od česa še ostane; ostali, preostali: residualna olja pri rafiniranju nafte ♦ med. residualni zrak zrak, ki ostane v dihalih po maksimalnem izdihu
  7.      resignatíven  -vna -o prid. () knjiž. ki izraža, kaže resignacijo: resignativna poezija / resignativno občutje
  8.      résnat  -a -o prid. (ẹ̑) resast: resnata trava / krma je resnata
  9.      resnicoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki ljubi resnico: resnicoljuben človek; biti resnicoljuben in pravičen / ekspr. resnicoljubna kritika
  10.      resníčen  -čna -o prid., resníčnejši () 1. ki je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije: roman je napisan po resničnem dogodku; pravljični in resnični svet; resnična in namišljena bolezen; resnična nevarnost; to so resnična dejstva; spoznati resnično stanje 2. ki je v skladu, se ujema z določenimi dejstvi: resnična izjava, trditev; ni verjel, da je novica resnična; resnično poročilo; to je resnično, ne samo mogoče / njegove besede so resnične 3. ki je v skladu z določenimi normami, predstavami: lažni in resnični humanizem; resnična pomoč; resnična moralna vrednota 4. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti: resnični dokazi; resnično znanje / razpravljali so o tem, kaj je resnična umetnost 5. nav. ekspr. ki je v resnici tak, kot se kaže: resnični demokrat / pokazal je resnično navdušenje 6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: nima nobenega resničnega prijatelja; to ni resnična ljubezen; v resničnem življenju je to drugače // izraža podkrepitev trditve: to je resnična katastrofa / resnična škoda, da nisi prišel ● ekspr. žalostno, a resnično izraža obžalovanje ob kakem neprijetnem dejstvu resníčno 1. prislov od resničen: resnično obveščati javnost; bolj resnično pripoveduje kot drugi; resnično se veseliti 2. izraža podkrepitev trditve: resnično nisem za to; tega si resnično ne bi smel privoščiti; resnično sem ogorčen; pokrajina je resnično lepa; resnično dobro se počuti / resnično škoda, da se je to zgodilo; sam.: povedati kako resnično
  11.      resníčnosten  -tna -o prid. () nanašajoč se na resničnost: resničnostna problematika / zgodba ni resnična, je pa resničnostna resníčnostno prisl.: resničnostno učinkujoče osebe v romanu
  12.      resnôben  -bna -o prid., resnôbnejši (ó ō) knjiž. resen: postal je preveč resnoben / resnoben obraz / resnobno vedenje / knjiga ima precej resnobno vsebino / resnobni opravki resnôbno prisl.: resnobno se nasmehniti; resnobno premišljati
  13.      resolúten  -tna -o prid. () knjiž. odločen, samozavesten: biti resoluten; resolutna ženska resolútno prisl.: resolutno odgovoriti
  14.      resonánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na resonanco: resonančna frekvenca; resonančno nihanje / resonančne lastnosti glasbila / resonančni prostor zvočila; resonančni trup trup pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih, ki ojačuje zvok; resonančno dno spodnja plošča resonančnega trupa pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalihles. resonančni les les z ravnimi, gostimi letnicami, ki ojačuje zvok
  15.      resóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na resor: resorni minister / resorna sestava republiškega izvršnega sveta
  16.      resorpcíjski  tudi resórpcijski -a -o prid. (; ọ́) nanašajoč se na resorpcijo: resorpcijska zmožnost / resorpcijska površina
  17.      resórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na resor: resorska sestava vlade / resorska organiziranost uprave
  18.      respiracíjski  -a -o prid. () knjiž. dihalen: respiracijski organi / respiracijske motnje
  19.      respiratóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. dihalen: respiratorni organi / respiratorni aparat
  20.      restavracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na restavracijo, obnovo: konzervatorska in restavracijska dela / restavracijski režimi; restavracijske težnje / restavracijska doba
  21.      restavracíjski  in restavrácijski -a -o prid. (; á) nanašajoč se na restavracijo, gostinski obrat: restavracijski prostori; restavracijski vrt / restavracijski gostje
  22.      restavrátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na restavratorje ali restavriranje: restavratorska dela so že končana / restavratorska delavnica / buržoazne restavratorske težnje
  23.      restitucíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na restitucijo: restitucijske zahteve / restitucijski rok
  24.      restrikcíjski  tudi restríkcijski -a -o prid. (; í) knjiž. omejitven, omejevalen: restrikcijski ukrepi / restrikcijska kreditna politika
  25.      restriktíven  -vna -o prid. () knjiž. omejitven, omejevalen: restriktivni ukrepi v uvozu / restriktivna kreditna politika ◊ jur. restriktivna razlaga predpisa, zakona razlaga, ki daje predpisu, zakonu ožji pomen

   14.739 14.764 14.789 14.814 14.839 14.864 14.889 14.914 14.939 14.964  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA