Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (14.726-14.750)



  1.      rédkosten  -tna -o prid. (ẹ́) knjiž., redko redek: pohištvo iz dragocenega in redkostnega lesa
  2.      redkozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima redke zobe: redkozob človek / glavnik je že redkozob
  3.      rêdkvičen  -čna -o prid. (é) nanašajoč se na redkvico: redkvično seme / redkvična solata
  4.      redoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki ljubi red: redoljuben človek; bodi redoljuben
  5.      redoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na redovanje: redovalni kriteriji / redovalna konferenca konferenca učiteljskega zbora ob koncu vsakega četrtletja o učnih uspehih in vedenju učencev
  6.      redóven 1 -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na samostanski, verski red: redovni predstojnik, sobrat / redovna obleka
  7.      redóven 2 -vna -o prid. (ọ̄) zastar. reden, pravilen: redoven razvoj
  8.      redóven  in rédoven -vna -o prid. (ọ̑; ẹ̑) šport., v zvezi redovne vaje vaje v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje
  9.      redovít  -a -o prid. () zastar. 1. redoljuben, reden: redovit človek / redovito življenje 2. reden, stalen: v teh krajih so poplave redovite 3. reden, pravilen: pojavljati se v redovitih presledkih / redovito gibanje nebesnih teles redovíto prisl.: redovito obiskovati; take stvari se redovito pozabljajo
  10.      redóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na redovnike: redovniški poklic / redovniška obleka
  11.      reducíren  -rna -o prid. () 1. teh. s katerim se kaj reducira: reducirna naprava / reducirni ventil ventil, ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare 2. knjiž. redukcijski: reducirna atmosfera / pridobivati svinec iz oksidnih spojin z reducirnim praženjem
  12.      redukcíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na redukcijo: redukcijski ukrepi / redukcijska lista porabnikov elektrike / redukcijski proces; oksidacijski in redukcijski / pridobivati svinec iz oksidnih spojin z redukcijskim taljenjem ◊ biol. redukcijska delitev delitev celic, pri kateri se zmanjša število kromosomov na polovico; metal. redukcijska peč; teh. redukcijski kos kos, s katerim se priključi cev manjšega premera na cev večjega premera; redukcijski plamen plamen, ki preprečuje oksidacijo; redukcijski ventil ventil, ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare
  13.      reduktibílen  -lna -o prid. () knjiž. ki se da speljati na nižjo logično ravnino: to pravilo je reduktibilno
  14.      reduktíven  -vna -o prid. () kem. ki oddaja elektrone: reduktivni plini; ta atmosfera je reduktivna; reduktiven in oksidativen // metal. nanašajoč se na odvzemanje kisika kovinskim oksidom: reduktivne snovi / reduktivno taljenje ◊ teh. reduktivni plamen redukcijski plamen
  15.      redundánten  -tna -o prid. () lingv., mat. ki prenaša določeno obvestilo z več znaki, prvinami, kot je nujno potrebno: redundantno obvestilo
  16.      redúten  -tna -o prid. () nanašajoč se na reduto: redutna dvorana / redutna palača
  17.      rèelekcíjski  tudi rèelékcijski -a -o prid. (-; -ẹ́) nanašajoč se na reelekcijo: reelekcijski postopek / reelekcijski razpis
  18.      referatíven  -vna -o prid. () knjiž. ki temelji na poročanju (o čem); poročevalen: referativni članki / referativno podajanje dogajanja v romanu poročevalsko
  19.      referénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na referenco: načelo strpnosti zahteva, da vrednote ocenjujemo znotraj njihovih referenčnih okvirov / na koncu članka je naveden obsežen referenčni seznam / referenčni podatki, programi ◊ soc. referenčna skupina skupina, po kateri se kdo, ki ne pripada tej skupini, zgleduje, ravna
  20.      referêntski  in referéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na referente: referentski honorar / referentsko mesto na občini
  21.      refléksen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na refleks: refleksni gib / refleksno ravnanje / refleksna podoba drevesa na gladini reke ● poljud. refleksno steklo svetlobni odbojnikanat. refleksni lok pot živčnega vzburjenja od čutila do organa, ki pri refleksu reagira; med. refleksni zastoj srca trenutni zastoj srca, ki je posledica določenega refleksa refléksno prisl.: refleksno ravnati
  22.      refleksíjski  -a -o prid. () knjiž. odbojen: refleksijska ploskev
  23.      refleksíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na refleksijo: pot do spoznanja bistva ni čutna, ampak refleksivna ◊ filoz. refleksivna zavest zavest, usmerjena na samo sebe; lingv. refleksivni glagoli povratni glagoli; lit. refleksivna lirika miselna lirika; mat. refleksivna relacija relacija, pri kateri je vsak element množice enak samemu sebi
  24.      reflektóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. refleksen: reflektorni gibi / reflektorno ravnanje reflektórno prisl.: reflektorno kaj narediti
  25.      reflektóričen  -čna -o prid. (ọ́) star. refleksen: reflektorični gibi

   14.601 14.626 14.651 14.676 14.701 14.726 14.751 14.776 14.801 14.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA