Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (14.626-14.650)


  1.      razteleševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razteleševanje: razteleševalni nož / razteleševalni prostori ♪
  2.      raztezálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raztezanje: raztezalni postopek / raztezalna lestev raztegljiva lestev ♦ tekst. raztezalni stroj; raztezalni valjčki ♪
  3.      raztézen 1 -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na raztezanje: med ploščami pustimo raztezno režo ♦ šport. raztezne vaje; teh. raztezna posoda posoda, v katero se prelivajo presežki tekočine pri raztezanju ♪
  4.      raztézen 2 -zna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko raztegljiv: volna je prožna in raztezna ∙ ekspr. ta pojem je zelo raztezen se lahko razume zelo različno ♪
  5.      raztezljív  -a -o prid. (ȋ í) redko raztegljiv: te živali imajo zelo raztezljive želodce ♪
  6.      raztéznosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na razteznost: razteznostne lastnosti kovin ♦ fiz. razteznostni koeficient količina, ki pove, kako se pri segrevanju spremeni dolžina ali prostornina telesa ♪
  7.      raztôpen  in raztópen -pna -o prid. (ó; ọ̄) topen: raztopne rudnine, snovi; raztopen v alkoholu, vodi ♪
  8.      raztopljív  -a -o prid. (ȋ í) topljiv: sladkor je lahko raztopljiv / v vodi raztopljive snovi topne snovi ♪
  9.      raztovóren  in raztovôren -rna -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na raztovarjanje: raztovorni rok / raztovorno blago ♪
  10.      raztŕžen  -žna -o prid. (r̄) nanašajoč se na raztrganje: jasno vidna raztržna črta ♦ teh. raztržna obremenitev največja mogoča obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se raztrgalo ♪
  11.      razúmarski  -a -o prid. (ȗ) nav. slabš. ki sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: bil je razumarski človek; ne bodi tako razumarski // ki izraža tako mišljenje, ravnanje: razumarski odnos do ljudskega blaga; razumarski pouk / razumarska kultura ♪
  12.      razúmen  -mna -o prid., razúmnejši (ú ū) 1. ki ima razum: razumna in nerazumna bitja 2. ki ima veliko razuma: razumen in iznajdljiv človek je; bil je razumnejši kot njegovi bratje // ki izraža, kaže razum: razumen obraz; gledal ga je z jasnimi, razumnimi očmi 3. ki je v skladu z razumom: razumni razlogi; to so razumne besede; razumno vedenje / ekspr. to presega vse razumne meje 4. star. razumljiv: govoriti z razumnim glasom; to je samo po sebi razumno razúmno prisl.: razumno delati, gledati, govoriti ♪
  13.      razuméven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. razumen, pameten: razumeven človek ∙ star. to je težko razumevno razumljivo razumévno prisl.: razumevno so se pogovorili ♪
  14.      razumljív  -a -o prid., razumljívejši (ȋ í) ki se da razumeti: razumljiv pojav; razumljiva razlaga; zgodba je razumljiva; lahko, popolnoma, težko razumljiv / moderna umetnost je premalo razumljiva / njena skrb za otroke je razumljiva // ki se mu da ugotoviti pomen: razumljivi znaki; komaj razumljive besede / razumljiva izgovarjava razločna razumljívo prisl.: razumljivo pisano besedilo / v povedni rabi: razumljivo je, da se ne more strinjati; zdi se razumljivo, da bi rad obiskal te kraje / elipt. nima posluha, razumljivo; sam.: tak pojav je nekaj vsakdanjega, razumljivega ♪
  15.      razúmniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na razumnike: razumniški krogi, poklici / razumniški odnos do življenja ♪
  16.      razúmski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na razum: razumsko dojemanje, spoznavanje; razumsko gledanje na svet / razumska sposobnost umska / razumski dosežki; razumska dejavnost / razumski človek; sošolcem se je zdela preveč razumska; razumski in čustven razúmsko prisl.: razumsko ga ni odklanjala; razumsko presojati, utemeljiti; razumsko zgrajena pesem; sam.: dajati prednost razumskemu pred domišljijskim ♪
  17.      razústen  -tna -o prid. (ú ū) knjiž. bahav, širokousten: razusten človek / razustna samohvala; razustno govorjenje ♪
  18.      razuzdán  -a -o prid. (á) ki se v želji po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle ne obvladuje, ne zadržuje: razuzdana ženska / razuzdano vedenje; razuzdano življenje / razuzdan smeh razuzdáno prisl.: razuzdano se veseliti, živeti; prim. razuzdati ♪
  19.      razvažálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razvažanje: razvažalni avtomobil ♪
  20.      razvéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. orientacijski: razvedna znamenja / ima dober razvedni čut ♪
  21.      razvedrílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razvedrilo: razvedrilni sprehodi; razvedrilne igre; razvedrilno čtivo / prireditev je imela razvedrilen namen / razvedrilni in tekmovalni športi ♪
  22.      razveseljív  -a -o prid. (ȋ í) ki razveseli, razveseljuje: razveseljiv uspeh; ta novica je zelo razveseljiva ♪
  23.      razvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razvezo (zakona): razvezni razlogi / razvezni postopek / razvezna pravda ♪
  24.      razvezljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razvezati: lahko razvezljiv vozel ♦ jur. zakonska zveza je razvezljiva ♪
  25.      razvezoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razvezovanje: razvezovalni postopek ♦ lingv. razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo ♪

   14.501 14.526 14.551 14.576 14.601 14.626 14.651 14.676 14.701 14.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA