Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (14.601-14.625)



  1.      razrednobójen  in razrednobôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) knjiž. nanašajoč se na razredni boj: razrednobojni položaj v državi / razrednobojna usmerjenost literature
  2.      razrešljív  -a -o prid. ( í) ki se da razrešiti, rešiti: težko razrešljiva uganka / razrešljiv problem / v teh okoliščinah spor ni razrešljiv
  3.      razséžen  -žna -o prid., razséžnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki zavzema razmeroma veliko površino, velik prostor: razsežni gozdovi; stavba ni visoka, je pa razsežna; park zavzema razsežno ozemlje / razsežne opekline / razsežen prostor velik 2. ki zavzema razmeroma veliko področje a) glede na delovanje, učinek: razsežna eksplozija b) glede na problematiko, vsebino: razsežna dejavnost društva; to vprašanje je zelo razsežno / razsežna zgodba
  4.      razsípen  -pna -o prid., razsípnejši () nav. ekspr. ki pretirano, nepremišljeno porablja dobrine: ta človek je preveč razsipen; razsipna ženska / narava je z energijo zelo razsipna / razsipno življenje ∙ ekspr. ne bodi tako razsipen z nauki ne dajaj toliko nasvetov // razkošen: razsipna razsvetljava razsípno prisl.: razsipno ravnati z denarjem; razsipno živeti
  5.      razsípniški  -a -o prid. () nanašajoč se na razsipnike: razsipniški človek / razsipniško ravnanje, življenje
  6.      razsóden  -dna -o prid., razsódnejši (ọ́ ọ̄) ki v težkem položaju ravna razumno, premišljeno: razsoden človek, mož; kljub razburjenju je ostal razsoden; dovolj je razsoden, da se bo prav odločil / razsodno dejanje, vedenje razsódno prisl.: razsodno misliti, ravnati
  7.      razsodíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na razsodišče: razsodiščni postopek / razsodiščna poravnava
  8.      razsodníški  -a -o prid. () nanašajoč se na razsodnike ali razsojanje: razsodniški postopek / razsodniška odločba ♦ jur. razsodniški izrek
  9.      razsojeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razsojanje: razsojevalni kriteriji / razsojevalni akt
  10.      razsoljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razsoljevanje: razsoljevalni postopek / razsoljevalna posoda
  11.      razstáven  -vna -o prid. () nanašajoč se na razstávo: razstavni paviljon; urediti razstavni prostor / razstavni predmet; razstavno blago / razstavni katalog / razstavna galerija; stalna razstavna zbirka
  12.      razstavíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na razstavišče: razstaviščni prostor; razstaviščne dvorane / funkcionalna razstaviščna arhitektura
  13.      razstavljálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razstavljanje: razstavljalna dejavnost / knjiž. razstavljalna metoda razčlenjevalna, analitična metoda
  14.      razstavljív  -a -o prid. ( í) ki se da razstaviti: razstavljiv oder; ležišče je razstavljivo ♦ strojn. razstavljiva vez, zveza
  15.      razstrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) redko razstrelilen: razstrelne snovi / razstrelna vrtina
  16.      razstrelílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razstrelitev, razstreljevanje: razstrelilna snov; razstrelilno sredstvo / vrtanje razstrelilnih lukenj / napredovanje razstrelilne tehnike
  17.      razstreljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razstreljevanje: razstreljevalna snov / razstreljevalno delo
  18.      razstrupljeválen  -lna -o prid. () namenjen za razstrupljevanje: razstrupljevalna naprava
  19.      razsvetljáven  -vna -o prid. () nanašajoč se na razsvetljavo ali razsvetljevanje: slabe razsvetljavne možnosti; razsvetljavna tehnika / izdelava razsvetljavnega stekla
  20.      razsvetljênski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na razsvetljence ali razsvetljenstvo: razsvetljenska miselnost; razsvetljenska načela / razsvetljenska filozofija / razsvetljenski pisatelji / razsvetljenska doba
  21.      razsvetljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razsvetljevanje: razsvetljevalna priprava / razsvetljevalna tehnika / razsvetljevalne težnje; razsvetljevalno delovanje
  22.      razširjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razširjanje: razširjevalna priprava ♦ mont. razširjevalni sveder
  23.      razškléban  -a -o prid. (ẹ̑) nar. razmajan, obrabljen: star, razškleban plug
  24.      raztegljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se da raztegniti: raztegljivi del fotoaparata; žrelo je pri teh živalih zelo raztegljivo / raztegljiva lestev, miza ∙ ekspr. kmalu je zelo raztegljiv pojem se lahko razume zelo različno 2. ki se razteguje podobno kot gumi: raztegljiva vrvica; hlače iz raztegljivega blaga / nositi raztegljive nogavice
  25.      raztegoválen  -lna -o prid. () usnj., v zvezi raztegovalni stroj stroj za raztegovanje usnja

   14.476 14.501 14.526 14.551 14.576 14.601 14.626 14.651 14.676 14.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA