Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (14.564-14.588) 
- rázoven -vna -o prid. (á) šport., v zvezi razovna stoja stoja na rokah, izvedena počasi z uleknjenim telesom: narediti razovno stojo rázovno prisl.: stoja razovno ♪
- razpáden -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na razpad: razpadni procesi ♦ fiz. razpadni čas ♪
- razpadljív -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) razpade: razpadljiva snov; lahko, težko razpadljiv ♪
- razpášen -šna -o prid. (ā) star. 1. razuzdan, razvraten: razpašen starec; biti razpašen / razpašno življenje 2. razposajen, objesten: skupina razpašnih mladeničev razpášno prisl.: razpašno živeti ♪
- razpečeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpečevanje: razpečevalna sredstva / razpečevalna mreža ♪
- razperílen -lna -o prid. (ȋ) teh. s katerim se razperja: razperilna priprava / razperilne klešče ♪
- razpéten in razpêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) vet., v zvezi razpetna stoja stoja pri živalih z navzven obrnjenimi petami ♪
- razpísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razpis: razpisni pogoji; razpisni rok / razpisna komisija ♪
- razplóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razplod: razplodni čas / razplodni organi spolni organi ♪
- razplojeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. razmnoževalen: razplojevalna sposobnost ♪
- razpóčen -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na razpok: razpočna odprtina / razpočna snov eksplozivna ♪
- razpókel -kla -o [ǝu̯] prid. (ọ́) knjiž. razpokan: razpokla koža; razpokle pečine ♪
- razpokljív -a -o prid. (ȋ í) redko ki (rad) razpoka: razpokljiv les ♦ metal. razpokljivo jeklo ♪
- razpolagálen -lna -o prid. (ȃ) jur., navadno v zvezi razpolagalna pravica pravno priznana pravica do razpolaganja s stvarjo ♪
- razpolóven -vna -o prid. (ọ̑) kem., navadno v zvezi razpolovni čas, razpolovna doba čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi ♪
- razpoložênjski -a -o prid. (ē) nanašajoč se na razpoloženje: ugotavljati pesnikove razpoloženjske značilnosti / razpoloženjska glasba; razpoloženjsko slikarstvo / hitro minljiva razpoloženjska stanja ♦ lit. razpoloženjska lirika razpoložênjsko prisl.: razpoloženjsko zasnovani portreti ♪
- razpoložljív -a -o prid. (ȋ í) s katerim se razpolaga: dobro izkoristiti razpoložljivi prostor / prebral je vse razpoložljive knjige; zbrati večino razpoložljivega gradiva / podatki o razpoložljivih sredstvih ♦ jur. razpoložljivi del zapuščine del zapuščine, ki ni pridržan nujnim dedičem ♪
- razporéden -dna -o prid. (ẹ̑) žel., navadno v zvezi razporedna postaja postaja, na kateri se razporejajo vlaki za vožnjo v različne smeri ♪
- razporedítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razporeditev: razporeditven način / razporeditvene enote ♪
- razpóren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razpiranje: razporni klin, vložek ◊ fot. razporni zaklop zaklop na razporek ♪
- razporóčen -čna -o prid. (ọ̑) star. razvezen, ločitven: razporočna obravnava ♪
- razposajèn -êna -o prid. (ȅ é) ki zaradi velike sproščenosti (rad) naredi, povzroči kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo: razposajeni fantje, otroci; biti, postati razposajen // ki izraža veliko sproščenost: razposajen smeh; razposajena pesem / razposajeno dejanje razposajêno prisl.: razposajeno se smejati; prim. razposaditi ♪
- razpošiljálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpošiljanje: razpošiljalni oddelek ♦ čeb. razpošiljalna matičnica ♪
- razpóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razpotje: razpoten kraj / razpotna vloga dežele ♪
- razpoznáven -vna -o prid. (á ā) 1. ki se da razpoznati: lahko razpoznavni portreti; predmet na sliki je težko razpoznaven / obrisi gor so bili komaj razpoznavni 2. s katerim se razpoznava: razpoznavni postopek / razpoznavni znak; razpoznavno geslo ◊ med. razpoznavno cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi ♪
14.439 14.464 14.489 14.514 14.539 14.564 14.589 14.614 14.639 14.664 
