Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (14.439-14.463)


  1.      ravníški  in rávniški -a -o prid. (ȋ; ā) nanašajoč se na ravnik: ravniški del Afrike / rastlinstvo v ravniškem pasu ♪
  2.      ravno...  prvi del zloženk nanašajoč se na raven prid.: ravnočrten, ravnokrilec, ravnostropen, ravnotežje ♪
  3.      ravnočŕten  -tna -o prid. (ȓ) 1. nanašajoč se na ravno črto: ravnočrtni vzorci na blagu / ravnočrtni bliski / ravnočrten razvoj dramskega dejanja premočrten 2. knjiž. dosleden, načelen: ravnočrtno gledanje na vzgojo ♪
  4.      ravnodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: ravnodušen človek; do teh idej, ljudi je ravnodušen / popolnoma ravnodušen je do teh težav, za te težave ga ne vznemirjajo / pripovedoval je z ravnodušnim glasom; jezile so jo bratove ravnodušne pripombe ∙ ekspr. ni ravnodušen do nje čuti do nje naklonjenost, ljubezen ravnodúšno prisl.: ravnodušno gledati, govoriti ♪
  5.      ravnoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. enakomeren: ravnomeren razvoj / pripoved v romanu je stilno izenačena in ravnomerna / ravnomerna površina ravna ravnomérno prisl.: v hrib je treba hoditi ravnomerno ♪
  6.      ravnorásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) knjiž. ki je ravne rasti: les mora biti ravnorasel, brez grč in razpok / občudoval je lepo, ravnoraslo dekle, ki je hodilo pred njim ♪
  7.      ravnotéžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ravnotežje: ravnotežna lega / ravnotežne spretnosti / imeti dober ravnotežni čut ◊ anat. ravnotežni kamenčki drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni organ čutilo v notranjem ušesu za zaznavanje položaja glave; les. ravnotežna vlažnost lesa stanje lesa, da pri določeni temperaturi in določeni relativni vlažnosti zraka ne sprejema niti ne oddaja vlage; zool. ravnotežni mešiček mešiček na korenu tipalnice potočnega raka s čutnimi dlačicami in drobnimi peščenimi zrnci za vzdrževanje ravnotežja ♪
  8.      ravnotéžnosten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ravnotežje: ravnotežnostne vaje / s telovadbo izboljšati ravnotežnostni čut čut za ravnotežje ♪
  9.      ravnovésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ravnovesje: ravnovesne motnje v naravi / ravnovesni politični položaj / spraviti predmet iz ravnovesnega položaja ravnotežnega ♦ fiz. ravnovesna lega lega, v kateri telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila ♪
  10.      rávsast  -a -o prid. (ȃ) ekspr. grob, pretepaški: ni se dobro počutil med ravsastimi otroki / bil je pravi človek za tiste težke, ravsaste čase ♪
  11.      rázan  -a -o prid. (ā) knjiž. do roba poln: razana žlica moke rázano prisl.: razano poln lonec ♪
  12.      razánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. ki poteka skoraj ravno, vzporedno s površino: razanten let lastovk / razanten izstrelek ♪
  13.      rázast  -a -o prid. (á) ki ima raze: razasta površina ♪
  14.      razbégel  -gla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) knjiž. ki se je razbežal: iskati razbegle otroke / razbegla čreda ♪
  15.      razberljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razbrati: težko razberljiv napis / publ. delo ima razberljiv naslov poveden, pomenljiv razberljívo prisl.: s kakšnim namenom je bilo delo izdano, je razberljivo iz uvoda ♪
  16.      razbijálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razbijanje: razbijalno orodje / razbijalna dejavnost, politika ♪
  17.      razbijálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na razbijalce: razbijalsko orodje / razbijalska tolpa / razbijalsko delovanje nekaterih političnih skupin ♪
  18.      razbijáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na razbijače: razbijaške tolpe / razbijaško delovanje / razbijaška kritika razbijáško prisl.: razbijaško delovati ♪
  19.      razblóden  -dna -o prid. (ọ́) zastar. razuzdan, razvraten: razbloden človek / razblodno življenje ♪
  20.      razbójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. razbojniški: razbojna tolpa / razbojne zgodbe ♪
  21.      razbójniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razbojnike: razbojniško skrivališče, zbirališče / razbojniški napad / razbojniška tolpa / razbojniški fantje ∙ ekspr. bal se je njegovega razbojniškega pogleda hudobnega ♪
  22.      razbóren  -rna -o prid. (ọ̄) zastar. preudaren, pameten: njegov oče je razboren človek / razborna poraba blaga premišljena, pretehtana ♪
  23.      razborít  -a -o prid., razborítejši (ȋ) 1. ekspr. nagel, vročekrven: ta človek je preveč razborit / odpusti mu, je v razboritih letih // zelo živahen, nemiren: danes so otroci preveč razboriti / razborita domišljija 2. zastar. bistroumen, pameten: župan je bil izobražen in razborit ♪
  24.      razbremenílen  -lna -o prid. (ȋ) ki razbremeni, razbremenjuje: razbremenilna opora / razbremenilna priča / razbremenilna izjava / razbremenilne okoliščine / razbremenilna cesta cesta, na katero se preusmeri del prometa s kake zelo prometne ceste ◊ grad. razbremenilni kanal kanal za dodatno odvajanje vode ob velikih pretokih; jur. razbremenilni dokaz ♪
  25.      razbremenjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razbremenjevanje: razbremenjevalno razkladanje / razbremenjevalne okoliščine ♪

   14.314 14.339 14.364 14.389 14.414 14.439 14.464 14.489 14.514 14.539  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA