Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (14.339-14.363)


  1.      ràd 2 ráda -o prid. (ȁ á) nar. vzhodno, v zvezi z biti srečen, vesel: bodi rad, da imaš še starše; rada sem, da si prišel ♪
  2.      rádarski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radar: radarski zaslon; snop radarskih žarkov; radarska antena / radarske meritve; radarsko nadzorstvo nad določenim ozemljem / radarska opazovalnica, postaja / radarske naprave rádarsko prisl.: radarsko vodeni izstrelki ♪
  3.      rádenski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Radence: radenski vrelci / radenska slatina; sam.: pog. dva deci radenske dva decilitra radenske slatine ♪
  4.      rádgonski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (Gornjo) Radgono: radgonski prebivalci ♦ agr. radgonski biser peneče se belo vino iz okolice (Gornje) Radgone; radgonska ranina ♪
  5.      radiacíjski  tudi radiácijski -a -o prid. (ȋ; á) knjiž. sevalen: radiacijski vir / radiacijska zaščita ◊ kem. radiacijska kemija kemija, ki proučuje kemične učinke radioaktivnega sevanja; meteor. radiacijska megla megla, ki nastane ob ohladitvi zemljine površine in prizemnih zračnih plasti zaradi oddajanja toplote ♪
  6.      radiálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. podoben obliki žarkov, izhajajočih iz središča na vse strani; žarkast: radialna oblika česa / radialna mreža ulic in cest; radialna razporeditev krakov morske zvezde 2. les. ki gre iz središča ali skozi središče v smeri polmera: radialne razpoke v lesu / radialni prerez 3. teh. pravokoten na os: radialna smer / radialna obremenitev, sila / radialni ležaj ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred ◊ avt. radialna guma guma z vgrajenim, mreži podobnim žičnatim pasom na tekalni ploskvi in mehko bočno stranjo, pasasta guma; biol. radialna simetrija simetrija, glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline, zvezdasta somernost radiálno prisl.: razvrstiti radialno ♪
  7.      radiáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž., redko radialen, žarkast: radiarna oblika / radiarna razvrstitev ♪
  8.      radíčev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na radič: radičevo seme / radičeva solata ♪
  9.      rádijev  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radij2: radijevi žarki; radijevo sevanje / radijeva emanacija radon ♪
  10.      rádijski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radio: a) radijska navigacija; radijsko usmerjanje izstrelka / razvoj radijske tehnike b) imeti radijsko zvezo z ladjo, letalom / motnje pri radijskem sprejemu / radijski aparat; radijski oddajnik, sprejemnik; radijska postaja / radijski naročniki c) radijski prenos tekme / radijske novice, oddaje / radijska igra / radijski poslušalci č) radijski napovedovalec, novinar / radijski orkester; radijski studio ◊ astr. radijski teleskop elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja; radijska astronomija astronomija, ki raziskuje radijsko sevanje nebesnih teles; fiz. radijski valovi elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km; radijsko sevanje; teh. radijski lokator radar ♪
  11.      radikálen  -lna -o prid., radikálnejši (ȃ) 1. ki zadeva bistvo, temelj česa in se uresničuje odločno, brez popuščanja; korenit, temeljit: radikalne spremembe / radikalni ukrepi; radikalne metode ♦ med. radikalna operacija operacija, pri kateri se popolnoma izreže bolno tkivo // ki zagovarja, zahteva tako uresničevane spremembe bistva, temelja česa: postati radikalen; je najradikalnejši med politiki / radikalna stranka / radikalen nazor 2. ekspr. (zelo) velik, pomemben: med njima je radikalna razlika; to je radikalna zmota radikálno prisl.: radikalno rešiti problem; radikalno usmerjen politik ♪
  12.      rádioaktíven  -vna -o prid. (ā-ȋ) nanašajoč se na oddajanje žarkov, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktivne snovi / radioaktivno razpadanje / radioaktivne padavine; po eksploziji atomske bombe je ozračje radioaktivno / radioaktivna analiza ugotavljanje starosti zelo starih organskih snovi z radioaktivnim izotopom ogljika ♦ fiz. radioaktivni izotopi; radioaktivno sevanje; kem. radioaktivni elementi; teh. radioaktivni odpadki radioaktivni izotopi, ki se izločijo iz izrabljenega jedrskega goriva; voj. radioaktivna kontaminacija okuženje z radioaktivnimi snovmi rádioaktívno prisl.: radioaktivno okužen ♪
  13.      rádioamatêrski  -a -o prid. (ā-ȇ) nanašajoč se na radioamaterje ali radioamaterstvo: radioamaterski tečaj; radioamatersko tekmovanje / radioamaterske postaje ♪
  14.      rádioastronómski  -a -o prid. (ā-ọ̑) nanašajoč se na radioastronomijo: radioastronomsko opazovanje / radioastronomski observatorij ♪
  15.      rádiodifúzen  -zna -o prid. (ā-ȗ) nanašajoč se na radiodifuzijo: radiodifuzni oddajnik; zakon o radiodifuznih postajah / radiodifuzni program; radiodifuzna oddaja ♪
  16.      radiofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na radiofonijo: radiofonska zveza z ladjo / radiofonski oddajnik / radiofonska oblika drame ♪
  17.      radiolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na radiologijo: radiološke preiskave; radiološko zdravljenje / radiološki inštitut, laboratorij / radiološki detektor aparat za odkrivanje radioaktivnega sevanja; radiološka zaščita zaščita pred radioaktivnim okuženjem ♪
  18.      radiométričen  -čna -o prid. (ẹ́) teh. nanašajoč se na merjenje radioaktivnosti: radiometrične preiskave ♦ mont. radiometrična separacija ločevanje radioaktivnih rudnin od jalovine po stopnji radioaktivnosti ♪
  19.      rádiooddájen  -jna -o prid. (ā-ȃ) nanašajoč se na radijsko oddajanje: radiooddajna naprava / radiooddajna postaja ♪
  20.      rádioreléjen  -jna -o prid. (ā-ẹ̑) ptt, rad. ki ojači in prenese sprejeti radijski signal dalje: radiorelejni oddajnik / radiorelejne postaje ♪
  21.      rádiotelefónski  -a -o prid. (ā-ọ̑) nanašajoč se na radiotelefon: radiotelefonska zveza s kopnim / radiotelefonska postaja ♪
  22.      rádiotelevizíjski  tudi rádiotelevízijski -a -o prid. (ā-ȋ; ā-í) nanašajoč se na radiotelevizijo: radiotelevizijski oddajnik; radiotelevizijska postaja; radiotelevizijsko omrežje / radiotelevizijski delavci ♪
  23.      radobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko zgovoren: biti radobeseden; radobesedna ženica ♪
  24.      radodáren  -rna -o prid., radodárnejši (á ā) ki rad daruje, da: radodaren človek; dobra in radodarna gostiteljica; bil je radodarnejši kot navadno / ekspr. ima radodarne roke / ekspr.: z obljubami, pohvalami so zelo radodarni radi obljubljajo, hvalijo; radodarna zemlja rodovitna ∙ ekspr. narava je bila pri tej ženski radodarna ta ženska je lepa, pametna radodárno prisl.: radodarno je razdajal, kar je imel ∙ ekspr. radodarno namazan kruh na debelo ♪
  25.      radogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki rad gleda, opazuje: njegove radogledne oči niso bile prikrajšane za lepoto starodavnega mesta // radoveden: skrival se je pred pogledi radoglednih žensk ♪

   14.214 14.239 14.264 14.289 14.314 14.339 14.364 14.389 14.414 14.439  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA