Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (13.839-13.863)


  1.      pristójen 1 -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki ima z zakonom dano pravico in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: zbrali so se vsi pristojni organi; za reševanje teh vprašanj je pristojen delavski svet; skupščina je edino pristojna, da o tem odloča / poslati vlogo pristojnemu uradu 2. star. usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj pristojnega 3. zastar. (z zakonom) določen, pripadajoč: spravil ga je ob pristojni delež ● biti pristojen v določeno občino nekdaj po zakonu, predpisih spadati vanjo; zastar. ti vozovi niso več pristojni za vožnjo primerni, ustrezni; zastar. ni imel pristojnega dovoljenja za vrnitev veljavnega, potrebnega pristójno prisl.: pristojno ceniti delo učiteljev; sam.: tako mislijo pristojni; pristojni so ga z zanimanjem poslušali ♪
  2.      pristójen 2 -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. spodoben, dostojen: pristojen človek / prišla je v ne preveč pristojni obleki; pristojno vedenje pristójno prisl.: govoriti, vesti se pristojno ♪
  3.      pristójnosten  -tna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na pristojnost1: določiti pristojnostne meje ♦ jur. pristojnostni spor spor o pristojnosti ♪
  4.      pristópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pristop: pristopni pogoji / pristopni obrazec; pristopna izjava; pristopna listina pristopnica ♦ rel. pristopne molitve molitve na začetku maše ♪
  5.      pristópen  tudi pristôpen -pna -o prid., pristópnejši tudi pristôpnejši (ọ́ ọ̄; ó ō) 1. dostopen: planinska koča je pristopna celo z avtomobilom; težko pristopni kraji / vse gradivo je pristopno / predavanje je bilo zelo pristopno / razložil mu je na dovolj pristopen način 2. knjiž. dovzeten, dojemljiv: ni pristopen za opomine / pristopna ženska ♪
  6.      pristránski  -a -o prid. (á) 1. ki se pri presojanju, vrednotenju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih: pristranski kritik, sodnik / pristranska ocena 2. redko postranski: pristranski zaslužek 3. redko stranski: segel je v pristranski žep ♪
  7.      pristrásten  -tna -o prid. (á ā) knjiž. pristranski, neobjektiven: pristrastna ocena ♪
  8.      pristréšen  -šna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pri strehi: pristrešni zid ● redko pristrešno okno podstrešno ♪
  9.      pristujèn  -êna -o prid. (ȅ é) nar. neprijeten, zoprn: to so pristujeni in vase zaprti ljudje ♪
  10.      prisvojljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da prisvojiti: prisvojljiva naravna bogastva / prisvojljive navade / prisvojljivo znanje ♪
  11.      príščav  -a -o prid. (ȋ) izpuščajast: priščav obraz ♪
  12.      príščnat  -a -o prid. (ȋ) izpuščajast: priščnata koža na obrazu ♪
  13.      prištáben  -bna -o prid. (ȃ) voj. ki je, deluje pri štabu: prištabne enote ♪
  14.      prištéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) sposoben normalno presojati in ravnati: prišteven bolnik / dejanje je storil v prištevnem stanju ♦ jur. delno, zmanjšano prišteven; kazensko prišteven ♪
  15.      pritálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja pri tleh: pritalni listi; pritalne veje drevesa / pritalne rastline / ptice v pritalnem letu / pritalni požar požar, ki se širi pri tleh ● ekspr. je bolj pritalen človek majhen, nizek; ekspr. moje misli so sive, pritalne vsakdanje, navadne ♪
  16.      pritegoválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se priteguje: pritegovalni kavlji ♪
  17.      pritézen  -zna -o prid. (ẹ̄) pritegovalen: pritezni kavelj; pritezne naprave ♦ elektr. pritezna sila sila, ki povzroči delovanje releja ali pritegnitev kotve magneta; navt. pritezna vrv vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto ♪
  18.      pritíčen  -čna -o prid. (ȋ) knjiž. nebistven, stranski: pritični znaki bolezni ♦ filoz. pritična lastnost ♪
  19.      pritísen  -sna -o prid. (ȋ) s katerim se pritiska: pritisni valj / velikost pritisne sile ♪
  20.      pritiskálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se pritiska: pritiskalni valj ♪
  21.      pritléhen  -hna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, se nahaja pri tleh: pritlehne veje drevesa / pritlehen veter 2. ekspr. vsakdanji, navaden: pritlehne misli; pritlehne zadeve / pritlehen človek ♪
  22.      pritléšen  -šna -o prid. (ẹ̄) nar. pritlehen, pritalen: pritlešne veje / pritlešno drevje ♪
  23.      pritlíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na pritličje: pritlična okna so bila še razsvetljena / ima pritlično stanovanje / pritlična hiša hiša, ki ima le pritličje ♦ bot. pritlični list list, ki požene iz podzemnega stebla ali iz spodnjega dela nadzemnega stebla; vrtn. pritlična rastlina rastlina, pri kateri se z vzgojo doseže stalna nižja rast kot pri rastlinah iste vrste 2. ki je, se nahaja pri tleh: pritlične veje; pritlično ognjišče 3. ekspr. malo pomemben, nepomemben: pritlični cilji; pritlično življenje / pritličen značaj ♪
  24.      pritlíkav  -a -o prid. (í) ki je nenormalno majhne rasti: pritlikav človek; pritlikava ženska / pritlikavo drevje, grmovje / pritlikava rast // ekspr. zelo majhen: ti si preveč pritlikav, nisi za to delo ∙ knjiž. pritlikavo mišljenje, ravnanje nepomembno ♦ bot. pritlikavi bor grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje ♪
  25.      pritôžben  in pritóžben -a -o prid. (ȏ; ọ̑) nanašajoč se na pritožbo: pritožbeni rok je petnajst dni / pritožbeni spis ♦ jur. pritožbeni organ organ, ki odloča o pritožbi; pritožbeni postopek postopek pri reševanju pritožbe; pritožbeno sodišče sodišče, pristojno za rešitev pritožbe ♪

   13.714 13.739 13.764 13.789 13.814 13.839 13.864 13.889 13.914 13.939  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA