Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (13.739-13.763)
- prilagodljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da prilagoditi: najrazličnejšim zahtevam prilagodljiva naprava; prilagodljivo pohištvo 2. ki se lahko prilagodi: prilagodljiv organizem / prilagodljiv otrok; mladi ljudje so bolj prilagodljivi kot starejši / družbeno prilagodljiv 3. nav. slabš. ki sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: prilagodljivo malomeščanstvo / prilagodljiva politika nenačelna ♪
- prilagojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prilagojevanje, prilagajanje: prilagojevalna sposobnost / dolgotrajni prilagojevalni procesi ♪
- prilástkov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prilastek 1: prilastkova raba pridevnika / prilastkov odvisnik ♪
- prilástkoven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prilastek 1: prilastkovna raba pridevnika ♪
- prilaščeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prilaščanje: prilaščevalno dejanje / prilaščevalna strast ♪
- priléten -tna -o prid., prilétnejši (ẹ̑) ki ima razmeroma precej let: prileten moški; mlade in priletnejše ženske ♪
- priléžen -žna -o prid. (ẹ̄) 1. ki se prilega: tesno priležna obleka / lonec pokrijemo z dobro priležno pokrovko 2. zastar. primeren: izbrati priležno ime ◊ geom. priležni stranici mnogokotnika stranici, ki imata skupno oglišče ♪
- priléžniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na priležnike: priležniško razmerje / priležniško življenje ♪
- príličen -čna -o prid. (í) 1. knjiž. primeren, ustrezen: iskal je priličen izraz; za sestajanje priličen prostor 2. ekspr. precej velik, precejšen: tako sodi priličen del naše kritike; privarčevala sta prilično vsoto denarja ● zastar. živi od priličnega zaslužka priložnostnega; nar. ta motika je zelo prilična za okopavanje pripravna prílično 1. prislov od priličen: prilično zaslužiti; v prilično kratkem času so dokončali hišo / v povedni rabi kdaj bi bilo prilično, da vas obiščem 2. približno, skoraj: okus obeh sadežev je prilično isti / vrt je prilično urejen še kar ● zastar. prilično mi boš to povedal ob priliki ♪
- prilizljív -a -o prid. (ȋ í) star. priliznjen: prilizljiv človek / verjela je sladkim prilizljivim besedam prilizljívo prisl.: prilizljivo govoriti ♪
- prilizoválski -a -o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na prilizovalce ali prilizovanje: prilizovalsko vedenje ♪
- priljubljív -a -o prid. (ȋ í) redko ki se hitro priljubi: melodioznost dela njegove pesmi priljubljive ♪
- priljúden -dna -o prid., priljúdnejši (ú ū) 1. ki je rad med ljudmi in se z njimi pogovarja: priljuden človek; ta otrok je zelo priljuden // ekspr. prijazen, ljubezniv: zahvaliti se priljudnim ljudem za pogostitev; skušal je biti z vsemi priljuden / človek priljudnega obraza / priljudno vprašanje 2. redko prijeten, vabljiv: kraj je lep in priljuden; priljudna krčma priljúdno prisl.: priljudno je kramljal z njimi; priljudno koga povabiti k mizi ♪
- prilóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. 1. ugoden, pravi: izbrati priložen čas za kako dejanje / išče priložno priliko, da bi prišel do denarja 2. primeren, ustrezen: nizek, temačen prostor ni priložen za tako delo / ta popevka je bila vojakom posebno priložna ◊ teh. priložno ravnilo ravnilo s kratko prečko na koncu, ki se položi ob rob risalne deske prilóžno prisl.: prav priložno se mu je zdelo vnovič prositi za dovoljenje ♪
- prilóžnosten -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na priložnost: a) priložnostni pogovor v čakalnici / priložnostni nakup / priložnostni delavec v pristanišču delavec, ki ni v delovnem razmerju in nima vnaprej zagotovljenega, stalnega dela; priložnostni obiskovalci gledališča obiskovalci, ki obiščejo gledališče samo včasih; živeti od priložnostnega dela dela, ki ni stalno, vnaprej zagotovljeno b) v kratkem priložnostnem govoru je opisal slavljenčevo življenjsko pot; priložnostna uprizoritev drame ◊ biol. priložnostni zajedavec zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; lit. priložnostna pesem pesem, ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; priložnostna znamka znamka, izdana ob obletnici določenega dogodka ali ob določenem
dogodku prilóžnostno prisl.: živi od tega, kar priložnostno zasluži ♪
- príma prid. neskl. (ȋ) pog. prvovrsten, odličen: klobuk je prima; konje ima prima; parket prima kvalitete; prima blago / elipt. oskrba prima; prisl.: prima voziš / v povedni rabi prima bo, ko boš tu / kot vzklik pa si ga, prima ♪
- primáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven: primarni namen vzgoje; ekonomski uspeh filma ne sme biti primaren; primarna naloga določenega učnega predmeta / to je zanj primarnega pomena najpomembnejše 2. ki se najprej pojavi; prvi, začeten: primarni učinki eksplozije atomske bombe; primarne motnje; primarno sevanje / primarno nahajališče zlata prvotno 3. osnoven, temeljen: opravljati primarne raziskave / primarni viri za zgodovino besedila, predmeti, dejstva, ki dokumentirajo preteklost ◊ arhit. primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; ekon. primarni proizvod proizvod primarne dejavnosti; primarne dejavnosti kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo; primarna proizvodnja proizvodnja v primarnih dejavnostih;
elektr. primarno navitje navitje na vhodni strani transformatorja; fiz. primarne barve osnovne barve; geol. primarna kamnina kamnina, nastala ob strjevanju raztaljene zemeljske skorje; kem. primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid; primarna sol sol, ki nastane z zamenjavo enega izmed vodikovih atomov večbazne kisline z atomom kovine; med. primarni afekt prva bolezenska sprememba; psih. primarne potrebe potrebe, ki jih je treba zadovoljevati za ohranitev življenja; primarna čustva čustva, ki se pojavijo pri razvoju človekovega čustvovanja prva; soc. primarna skupina skupina, za katero je značilen intimen odnos med njenimi člani; primarna socializacija socializacija v družini; teh. primarna energija energija, ki jo dajejo naravni viri ♪
- priméren -rna -o prid., primérnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: rad bi zidal hišo, pa ne najde primernega kraja; on je primeren za to delo; za dež primerna obutev; stanovanje ni več primerno za bivanje / najti primerno besedo za kak pojem / ta knjiga ni primerna za preproste ljudi je pretežka // ki je po stopnji, višini v skladu s pričakovanim: moštvo ni pokazalo primerne tehnične ravni; za svoje delo je prejel primerno plačilo / primerne cene 2. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: obiskati koga ob primernem času; uporabljati primerne besede; ta obleka za gledališče ni primerna; njihovo vedenje ni primerno 3. ki je v skladu z določenim namenom: našli so primerno terapijo zanj; vplivati na skladen razvoj mišic s primernimi telesnimi vajami / delati s primernim orodjem primérno prisl.: primerno govoriti; primerno se
oblači; otrokovi starosti primerno izbrane igrače / v povedni rabi primerno je, da greste z nami primérni -a -o sam.: nič primernega ni mogel dobiti ♦ šol. imeti v vedenju primerno opisno oceno, ki je za stopnjo nižja od vzorno ♪
- primerjálen -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na primerjanju: primerjalna analiza, metoda; rezultati primerjalnih raziskav; primerjalno proučevanje slovanskih jezikov / navesti nekaj primerjalnih podatkov, številk / primerjalna skupina / oddelek za primerjalno književnost vedo, ki raziskuje medsebojne vsebinske, oblikoslovne odnose med različnimi književnostmi; strokovnjak za primerjalno slovnico; primerjalna zgodovina zgodovina, ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov ♦ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov; lingv. primerjalni odvisni stavek načinovni odvisni stavek, ki izraža enakost, podobnost, neenakost ali sorazmernost česa s primerjanim; primerjalno jezikoslovje jezikoslovje, ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov primerjálno prisl.: stvar
je treba gledati primerjalno; sam.: pog. vpisal se je na primerjalno na oddelek za primerjalno književnost ♪
- primerjálnozgodovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na primerjalno zgodovino: primerjalnozgodovinska študija ♪
- primerljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da primerjati: zaradi enakih izhodišč so podatki primerljivi; rezultati teh raziskav med seboj niso primerljivi // ki se glede na kako lastnost da s čim enačiti: njihove uprizoritve so primerljive z uprizoritvami v osrednjem gledališču; nič ni bilo primerljivo s pogledom na to lepoto ♪
- primésten -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pri mestu: primestno naselje // ki je, poteka med mestom in naselji pri mestu: primestni promet; primestna avtobusna proga ♪
- primitíven -vna -o prid., primitívnejši (ȋ) 1. ki je na nizki, začetni stopnji razvoja: primitivne oblike življenja; primitivne živali / primitivno zobovje // ki je na nizki, začetni stopnji civilizacije: živeti v primitivni skupnosti; primitivna ljudstva / primitivno življenje nomadov / proučevati primitivne kulture; primitivna umetnost 2. zelo preprost, enostaven: narediti primitivno ognjišče; uporabljati primitivno orodje, orožje / primitivna obdelava zemlje z zelo preprostim orodjem; primitivno poljedelstvo / gospodarstvo v tej deželi je še primitivno nerazvito, zaostalo 3. slabš. neizobražen, nekulturen: druži se s primitivnimi ljudmi; bil je grob in primitiven / primitivna miselnost teh ljudi; primitivno izražanje 4. knjiž., redko osnoven, temeljen: obvladovati primitivne pojme primitívno prisl.: primitivno izdelano orodje ♪
- primitivístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na primitiviste: primitivistična slika / primitivistični nazori ♪
- primórski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na primorje: primorski prebivalci; primorske rastline / primorsko podnebje 2. nanašajoč se na Primorce ali Primorsko: primorsko narečje / primorsko vino ● primorska žemlja večja žemlja, pri kateri je vsaka polovica oblikovana iz zvitega testa ♪
13.614 13.639 13.664 13.689 13.714 13.739 13.764 13.789 13.814 13.839