Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (13.514-13.538)
- prestavljálen -lna -o prid. (ȃ) žel., v zvezi prestavljalni vlak vlak, s katerim se prestavijo vagoni s tovorom z ene postaje na drugo v istem železniškem vozlišču zaradi razkladanja ali razvoza v določeno smer ♪
- prestavljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da prestaviti, prestavljati: prestavljiv stroj; hitro prestavljiv žerjav / star. težko prestavljiva pesem prevedljiva ♪
- prestížen -žna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prestiž: prestižni položaj / prestižni boj med voditelji / prestižni razlogi; to je prestižno vprašanje / imeti prestižni avtomobil avtomobil, ki je v skladu z ugledom, ki povečuje ugled lastnika ♪
- prestólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestol: kralj jih je sprejel v prestolni dvorani / knjiž. prestolni naslednik prestolonaslednik; prestolno mesto prestolnica / prestolni Dunaj; publ. sredi prestolne Ljubljane se ob taki uri težko najde parkirišče / prestolna gledališča prestolniška ♦ polit. prestolni govor v parlamentarnih monarhijah govor, s katerim vladar odpre zasedanje novoizvoljenega parlamenta in poda programski načrt vlade ♪
- prestólničen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestolnico: prestolnični prebivalci / prestolnični časopisi; prestolnično gledališče ♪
- prestólniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestolnico: prestolniški časopisi; prestolniške visoke šole; prestolniška gledališča / spor med pokrajinskim in prestolniškim pisateljskim društvom; sam.: to daje sorazmerno majhnemu mestu nekaj prestolniškega ♪
- prestópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestop: prestopna postaja / kakšni so prestopni pogoji / prestopno leto leto, ki ima 366 dni ◊ lit. prestopna rima rima, pri kateri se ujemata prvi in tretji ter drugi in četrti verz ♪
- prestópen tudi prestôpen -pna -o prid. (ọ́ ọ́; ó ō) ki se da prestopiti, prekoračiti: težko prestopne ovire ♪
- prestrahopéten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. preveč strahopeten, bojazljiv: za kaj takega je prestrahopeten / prestrahopetno dejanje ♪
- prestrášen stil. prestrašán -strášna -o tudi -ó prid. (á ȃ á) preveč strášen: ta dan je bil prestrašen, da bi ga pozabil ♪
- prestràšen in prestrášen -šna -o prid. (ȁ; ā) 1. preveč stràšen: novica je bila prestrašna, da bi ji verjel 2. ekspr. stràšen: prestrašne bolečine ♪
- prestrélen -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi prestrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob prehodu skozi telo: izstrelne in prestrelne rane ♪
- prestrezálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prestrezanje: prestrezalna naprava ♦ voj. prestrezalno letalo lovsko letalo za prestrezanje (sovražnikovih) letal ♪
- prestrézen -zna -o prid. (ẹ̑) namenjen za prestrezanje: prestrezni jarek, žleb; prestrezne mreže ♦ geom. prestrezna ravnina ravnina, ki zapira pot svetlobnim žarkom ♪
- prestŕm -a -o stil. -ó prid. (r̄ ŕ) preveč strm: prestrm breg, klanec; prestrma cesta prestŕmo tudi prestrmó prisl.: pot se obrne prestrmo navzgor / v povedni rabi prestrmo je, da bi se dalo pripeljati do tja ♪
- prestróg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) preveč strog: prestrogi starši / prestrog kritik / prestroga sodba ♪
- presúh -a -o tudi -ó prid. (ȗ ú) preveč suh: presuha krma / presuh svet / dekle je presuho ♪
- presumptíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. domneven: presumptivna avtonomnost / presumptivni krivec ♪
- presunljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki vzbuja močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: presunljiv prizor; presunljivo ihtenje b) ekspr. občudovanje: spoznal sem lepo, presunljivo severno deželo 2. ekspr. predirljiv: pevke so pele s presunljivim glasom; presunljiv krik; presunljivi zvoki sirene; zaslišal se je presunljiv žvižg / uprl je vanjo svoj presunljivi pogled ● iron. to je že kar presunljiva naivnost zelo velika presunljívo prisl.: presunljivo jokati; presunljivo piskati, zakričati; presunljivo pogledati; iron. ta motiv ni presunljivo nov ♪
- presuròv -óva -o prid. (ȍ ọ̑) preveč surov, preveč grob: presurov človek; biti presurov do koga / to je presurov dovtip; presurove navade presuróvo prisl.: presurovo ravnati s kom ♪
- presvét -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) preveč svet: bil je presvet za kaj takega / ta ideja je zanj presveta, da bi se ji odpovedal ♦ rel. presveta Trojica ♪
- presvêtel tudi presvetál -svêtla -o tudi -ó in presvètel -tla -o [ǝu̯; au̯; druga oblika vǝt] prid. (é ȃ é; ǝ̀) 1. preveč svetel: nebo je še presvetlo / presvetla obleka 2. ekspr. zelo svetel: presvetle zvezde; vzšlo je presvetlo sonce ♪
- presvétli in presvètli -a -o [druga oblika vǝt] prid. (ẹ̑; ǝ̏) star. spoštovan, cenjen, plemenit: presvetli cesar / v vljudnostnem nagovoru izvolite, presvetli kralj ♪
- presvítli -a -o prid. (ȋ) zastar. spoštovan, cenjen, plemenit: presvitli cesar ♪
- presvój -ôja -e prid. (ọ́ ó) knjiž., redko, navadno v povedni rabi preveč samostojen, preveč neupogljiv: za tako vlogo je presvoj ♪
13.389 13.414 13.439 13.464 13.489 13.514 13.539 13.564 13.589 13.614