Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (13.426-13.450)



  1.      preprógarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na preprogarje ali preprogarstvo: preprogarska delavnica / preprogarski mojster
  2.      preprógast  -a -o prid. (ọ̄) podoben preprogi: tla so prekrili s preprogasto oblogo / ekspr. preprogasta polja
  3.      prepròst  -ôsta -o prid., preprôstejši ( ó) 1. ki ne zahteva višjih miselnih postopkov, posebnega znanja: križanka je preprosta; ta naloga je preprostejša kot prejšnja / rešitev je preprosta, vendar se je ni nihče spomnil / postopek pridobivanja te snovi je preprost; preprosto, vendar utrujajoče delo / on zna povedati tudi najbolj zapletene stvari na preprost način preprosto // ki je iz navadnih, pogostih sestavin, tako da za razumevanje ne zahteva višjih miselnih postopkov: že zna delati preproste stavke; pesem, zgodba je preprosta, pa lepa 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti: že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi / opazovati kaj s preprosto lečo navadno; ta priprava je preprosta / njegov grob je preprost, vendar skrbno negovan; nositi preproste obleke; preprosta večerja; meniško, vojaško preprosta soba zelo preprosta / poslati komu samo preprosto dopisnico / opazovati preprosto kmečko življenje 3. splošno znan, razumljiv: opisuje preproste stvari: rožo, piščalko, vrč / treba je preprostih besed, kakor so kruh, ljubezen 4. ekspr. ki zaradi skladnosti z zakoni logike ne potrebuje razlage, utemeljitve: tega nisem naredil iz preprostega razloga: ker nisem vedel; to dejstvo je preprosta posledica onega 5. ki se vede, govori naravno, neizumetničeno in s svojimi potrebami, zahtevami ne povzroča skrbi, težav: ta zdravnik je preprost, domač človek; biti prijazen in preprost / uživati lepoto s preprosto, čisto dušo 6. ki je brez višje izobrazbe, višje kulture: preprosti bralci bodo knjigo radi brali; preprosto, pa zelo bistro kmečko dekle / revija ni bila namenjena preprostemu ljudstvu, ampak izobražencem 7. zastar. lahkoveren, naiven: bil je tako preprost, da je vse verjel // neroden, neuglajen: zdel se ji je preprost in dolgočasen, zato ga je zapustila / posmehovati se preprostemu vedenju koga ● v tem delu mesta so živeli preprosti ljudje ljudje brez pomembnega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. bodi jedrnat in preprost govori, razlagaj preprosto; ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; star. še zmeraj je preproste vere lahkoveren, naiven; zastar. preprosta ženska, premisli, kaj govoriš nespametna, neumna; ekspr. ta domneva je preveč preprosta nekritična, naivna; ekspr. preprost na duhu nedomiseln, naiven preprôsto 1. prislov od preprost: govoriti, pisati, razložiti preprosto, vsakomur razumljivo; to si pa zelo preprosto predstavljate; preprosto, domače se vesti; živeti preprosto; biti preprosto oblečen; preprosto povedano: umrl je; iron. čemu preprosto, če lahko zapleteno ∙ njega pregovoriti ne bo preprosto lahko 2. ekspr. poudarja trditev: o tem preprosto ni govorila; to preprosto pozabi kar; tega preprosto ne morem verjeti nikakor / kdor tega ne vidi, je preprosto bedak // poudarja, da izraženega glagolskega dejanja ne spremlja nobeno drugo dejanje: karkoli slišiš, pojdi preprosto naprej; tega ni mogoče uresničiti preprosto s tem, da se govori, govori preprôsti -a -o sam.: to bodo razumeli tudi najbolj preprosti; brati kaj preprostega
  4.      prepúst  -a -o stil.prid. ( ú) preveč pust: prepust kraj / prepust človek / prepusto meso
  5.      prepústen  -tna -o prid. (ú) ki prepušča, zlasti tekočino: prepustna opna; prst za to rastlino naj bo prepustna; dobro, težko prepusten / prepusten za toploto, vodo
  6.      preračunljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se da preračunati: preračunljiv sistem; v denarju preračunljive dobrine 2. ki se odloči za svoje dejanje, ravnanje zlasti glede na lastno korist: preračunljiv človek; nikoli ni bil preračunljiv; ta ženska je preveč preračunljiva, da bi naredila kaj takega / preračunljivo delovanje, mišljenje
  7.      preràd  -áda -o prid. ( á) v prislovni rabi 1. preveč rad: bolj malo se uči, prerada bere; prerada mu verjame / sina ima prerada, zato je tako razvajen / evfem. v šolo ne hodi ravno prerad rad 2. ekspr. zelo rad: še prerada bo šla domov / rada, prerada bi ga spoznala / v brezosebni rabi prerado se zgodi, da jim izvodi ostanejo v skladišču
  8.      preradikálen  -lna -o prid. () preveč radikalen: preradikalni predlogi za reforme; to je preradikalna sprememba
  9.      preradodáren  -rna -o prid. (á ā) preveč radodaren: preradodaren človek
  10.      preradovéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč radoveden: biti preradoveden
  11.      prêrafaelítski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na prerafaelite: prerafaelitska umetnost / prerafaelitski slikarji
  12.      preráhel  -hla -o [ǝ] prid. (á) preveč rahel: prerahla prst / prerahel dež / trkanje je bilo prerahlo, da bi ga slišal preráhlo prisl.: prerahlo zavezan vozel
  13.      prerán  -a -o prid. ( á) knjiž. prezgodnji, prezgoden: preran sneg; prerana smrt; prerana zima preráno prisl.: prerano priti; prerano umreti; prerano zapadli sneg
  14.      prerásel  -sla -o tudi prerástel -tla -o [ǝ] prid. (ā á) prekrit s čim rastočim: s travo prerasle poti; z drevjem in grmovjem preraslo pobočje; prim. prerasti
  15.      prerazdrážen  -a -o prid. (ā) preveč razdražen: prerazdraženi živci / biti prerazdražen; prerazdražena žival
  16.      prerázen  -zna -o prid. (ā) knjiž., ekspr. zelo različen, mnogovrsten: cvetje preraznih oblik in barv
  17.      prerazgrét  -a -o prid. (ẹ̑) preveč razgret, segret: prerazgret zrak; prerazgreta voda v kotlu / ekspr. prerazgreta domišljija
  18.      prerazkóšen  -šna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč razkošen: prerazkošna oprema / prerazkošno kosilo prerazkóšno prisl.: knjiga je prerazkošno opremljena
  19.      prerazlíčen  -čna -o prid.) 1. preveč različen: njeni nazori so prerazlični od njegovih / čutil je, da sta prerazlična 2. ekspr. zelo različen: vozovi so bili polni prerazličnih predmetov
  20.      prerazlóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč razločen, jasen: glasovi so bili prerazločni
  21.      preraznovŕsten  -tna -o prid. () preveč raznovrsten: članki v reviji so preraznovrstni; biti preraznovrstnega mnenja o čem ● ekspr. tam uspevajo preraznovrstne rastline zelo raznovrstne
  22.      prerazvít  -a -o prid. () preveč razvit: posledice prerazvite civilizacije; ta otrok je duševno, telesno prerazvit za svojo starost
  23.      prerédek  -dka -o prid. (ẹ́) preveč redek: preredka jed / preredki zobje / preredki obiski prerédko prisl.: preredko kaj posejati
  24.      prerésen  -sna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč resen: preresen je za svoja leta / stvar je preresna, da bi jo smeli podcenjevati prerésno prisl.: tega ne bi smeli jemati preresno
  25.      preresníčen  -čna -o prid. () ekspr. zeloresničen: resnična, preresnična zgodba

   13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476 13.501 13.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA