Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (13.326-13.350)



  1.      prenašálen  -lna -o prid. () teh. namenjen za prenašanje: prenašalna priprava
  2.      prênatálen  -lna -o prid. (-) knjiž. nanašajoč se na čas pred rojstvom, predrojstven: prenatalna poškodba / otrokovo prenatalno okolje
  3.      prenatánčen  -čna -o prid. () preveč natančen: pri delu je prenatančen / prenatančna psihološka analiza / prenatančna navodila prenatánčno prisl.: prenatančno opravljeno delo
  4.      prenaváden  -dna -o prid. () preveč navaden: to je zanj prenavadna stvar
  5.      prenedólžen  -žna -o [ž] prid. (ọ̑) ekspr. 1. preveč nedolžen, neizkušen: prenedolžna je, da bi to opazila 2. preveč nedolžen, mil: te obtožbe so se mu zdele prenedolžne; prepir je bil prenedolžen, da bi ga jemali resno
  6.      prenemíren  -rna -o prid.) preveč nemiren: bil je prenemiren, da bi sedel / prenemirni časi za študiranje
  7.      preneróden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̑) preveč neroden: fant je preneroden za tako delo / v ženski družbi je preneroden / prenerodni čevlji
  8.      prenesljív  -a -o prid. ( í) knjiž. prenosen, prenosljiv: prenesljiv predmet / prenesljiva bolezen
  9.      prenesrámen  -mna -o prid. (á ā) ekspr. preveč nesramen, žaljiv: te govorice so prenesramne, da bi jih lahko prisodili njemu
  10.      prenesréčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. zelo nesrečen: prenesrečna mati se ni mogla potolažiti
  11.      preneúmen  -mna -o prid. (ú ū) preveč neumen: preneumen je za tako delo / premlad in preneumen je še / to govorjenje je preneumno, da bi ga še poslušal preneúmno prisl.: preneumno govoriti / ekspr., v povedni rabi preneumno bi bilo izgubljati čas s tem
  12.      preneváren  -rna -o prid. (á ā) preveč nevaren: tekmovanja ne bo, ker je proga v takih razmerah prenevarna / tako prehitevanje je prenevarno
  13.      prenevédast  -a -o prid. (ẹ́) knjiž. sprenevedast: reči s prenevedastim glasom prenevédasto prisl.: prenevedasto je gledala okoli sebe
  14.      preneznáten  -tna -o prid. (á ā) nav. ekspr. preveč neznaten: bil je predroben, preneznaten, da bi vzbudil njeno pozornost / preneznatna vsota denarja / preneznaten uspeh / stvar je preneznatna, da bi bilo vredno zanjo izgubljati čas
  15.      prenéžen  -žna -o prid. (ẹ̄) 1. preveč nežen: preslabotna je in prenežna / prenežne roke ima za tako delo 2. ekspr. zelo nežen: prenežni spomini na mladost / šopek prenežnega cvetja
  16.      prenicljív  -a -o prid. ( í) redko pronicljiv, prodoren: prenicljiv umetnikov duh / prenicljiva analiza
  17.      prenikàv  -áva -o prid. ( á) redko pronicljiv, pronicav: prenikav pogled / prenikava analiza prenikávo prisl.: prenikavo gledati, presojati kaj
  18.      prenikljív  -a -o prid. ( í) knjiž. močen in neprijetno visok; predirljiv: prenikljiv žvižg prenikljívo prisl.: prenikljivo je pozvonilo
  19.      prenízek  -zka -o prid. (í) preveč nizek: prenizek stol; prenizka hiša, omara / prenizek strop / prenizka plača; prenizka temperatura prenízko prisl.: prenizko leteti / v povedni rabi črta je morda nekoliko prenizko
  20.      prenizkôten  -tna -o prid. (ó) nav. ekspr. preveč nizkoten: prenizkoten človek je, da bi se pogajali z njim / to se mu je zdelo prenizkotno
  21.      prenočítven  -a -o prid. () nanašajoč se na prenočitev, prenočevanje: prenočitveni dom / prenočitvene zmogljivosti hotelov
  22.      prenočnínski  -a -o prid. () publ. prenočitven: majhne prenočninske zmogljivosti
  23.      prenòr  -ôra -o prid. ( ó) pog., ekspr. preveč neumen, preveč nespameten: premlad in prenor je še / to se mu je zdelo prenoro
  24.      prenôsen  -sna -o prid. (ó ō) 1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna 2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče ◊ fin. prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte
  25.      prenosljív  -a -o prid. ( í) ki se da prenesti, prenašati: prenosljiv aparat; lahko prenosljive stvari; pohištvo je bilo težko prenosljivo / prenosljiva bolezen / dopust je delno prenosljiv ♦ jur. prenosljiva terjatev

   13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA