Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (13.301-13.325)



  1.      premógarski  -a -o prid. (ọ̑) redko premogovniški: premogarska industrija
  2.      premógast  -a -o prid. (ọ́) poln premoga: premogast prah
  3.      premogóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. preveč mogočen: gospodar je postal premogočen / bal se je svoje premogočne tašče 2. ekspr. mogočen: občudoval je očetovo premogočno postavo; rad je zahajal v gore, ker so se mu zdele premogočne / star., v vljudnostnem nagovoru premogočni gospod
  4.      premogokópen  -pna -o prid. (ọ̑) v zvezi premogokopna družba, v kapitalistični ekonomiki družba, ki se ukvarja z izkoriščanjem premogovnikov: premogokopna družba ni hotela ugoditi zahtevi rudarjev / nekdaj Trboveljska premogokopna družba
  5.      premógov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na premog: ves je črn od premogovega prahu; debel premogov sloj / premogova nahajališča ♦ kem. premogov katran
  6.      premogóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na premog: premogovni bazen / redko premogovni prah premogov
  7.      premogóvniški  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na premogovnik ali premogovništvo: premogovniški delavec; premogovniške naprave / premogovniške zmogljivosti / življenje v premogovniškem naselju
  8.      premókel  -ôkla -o [ǝ] prid. (ọ́ ó) zastar. popolnoma moker, premočen: premokli zidovi / premokla zemlja
  9.      premóker  -môkra -o stil.prid. (ọ́ ó) preveč moker: za okopavanje je bila zemlja še premokra
  10.      premólkel  -kla -o [kǝ] prid. (ọ́) 1. knjiž. ki je premolknil: nagajivo se je smehljal premolklemu sogovorniku 2. nar. hripav, hreščeč: spregovoril je s premolklim glasom
  11.      premostítven  -a -o prid. () ki kaj premosti, premošča: premostitveni objekti / ekspr. premostitveni ukrepi ♦ fin. premostitveni kredit ali premostitveno posojilo kredit, posojilo, s katerim se začasno zagotovijo sredstva za izpolnitev denarne obveznosti
  12.      premostljív  -a -o prid. ( í) ki se da premostiti: premostljiva reka / težko premostljivo nasprotje
  13.      premóški  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. premogov, premogoven: premoški sloj / premoško bogastvo posameznih držav
  14.      premôški  -a -o prid. (ó) preveč moški: zdel se ji je premočen, prevelik, premoški / ekspr.: premoški je, da bi popustil; bila je premoška, da bi pokazala svoje trpljenje premôško prisl.: je premoško vzgojena
  15.      premóžen  -žna -o prid., premóžnejši (ọ́ ọ̄) ki ima mnogo materialnih dobrin: premožen človek; njeni starši so premožni / premožni sloji; to je zelo premožna hiša
  16.      premožênjski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na premoženje: premoženjske razlike; premoženjsko stanje državljanov / premoženjska varnost / premoženjski cenzus v nekaterih državah najnižje premoženje, ki daje volilno pravicoekon. premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; jur. premoženjsko pravo pravo, ki ureja premoženjska razmerja fizičnih in pravnih oseb
  17.      premožênjskopráven  -vna -o prid. (ē-ā) nanašajoč se na premoženjsko pravo: premoženjskopravni zahtevek / premoženjskopravna vprašanja
  18.      premŕšav  -a -o prid. (ŕ) preveč mršav: krave ni mogel prodati, ker je premršava
  19.      premŕtev  -tva -o stil.prid. (ŕ) ekspr. preveč mrtev, pust: ob nedeljah je mesto premrtvo / premrtvih ljudi ne mara / premrtva glasba / premrtva barva
  20.      premŕzel 1 -zla -o [ǝ] prid. () preveč mrzel: kopal se je v premrzli vodi / klet ne sme biti ne pretopla ne premrzla / ekspr., v povedni rabi biti premrzel do koga preveč neprijazen, sovražen premŕzlo prisl.: premrzlo se vedeš do nje / v povedni rabi sneg ne kopni, ker je premrzlo
  21.      premŕzel 2 -zla -o [ǝ] prid. (ŕ) od mraza otrpel: grel si je premrzle prste; premrzli ptički; domov je prišel moker in premrzel; pren. ogreti si premrzlo dušo
  22.      prenágel  -gla -o [ǝ] prid. (á) 1. prehiter: taka hoja je zanjo prenagla / prenagel razvoj 2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki reagira preveč hitro in navadno nepremišljeno: v sodbah je prenagel prenáglo prisl.: prenaglo delati; prenaglo soditi
  23.      prenaíven  -vna -o prid. () preveč naiven: zanj je bila prenaivna / ekspr. prenaiven predlog
  24.      prenapáčen  in prenápačen -čna -o prid. (; ) ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: fant se ji ni zdel prenapačen / kraj res ni prenapačen za to
  25.      prenapóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč naporen: zdravniški poklic je zanj prenaporen; prenaporna pot, tura; predolgo in prenaporno gibanje ji je škodovalo prenapórno prisl.: prenaporno delati

   13.176 13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA