Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (12.951-12.975)



  1.      preberáški  -a -o prid. (á) ekspr. prereven: zanj je nevesta preberaška / govorili so, da je bila svatba preberaška
  2.      prebijálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na prebijanje: prebijalna dela / prebijalno orodje
  3.      prebirálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na prebiranje: prebiralni postopek / prebiralna priprava / prebiralni gozd gozd, ki se izkorišča s prebiralno sečnjogozd. prebiralna sečnja sečnja, pri kateri se sekajo po vsem gozdu posamezna drevesa ali manjše skupine dreves
  4.      prebíster  -tra -o prid.) 1. preveč bister, nadarjen: prebister je, da bi jim nasedel 2. ekspr. zelo bister, nadarjen: prebister učenec / biti prebistrega duha / prebistro razpravljanje 3. ekspr. zelo prozoren, čist: zagledali so prebister studenec
  5.      prebíten  -tna -o prid. () knjiž. presežen, odvečen: prebitna energija, snov
  6.      prebítenski  -a -o [tǝn] prid. () nar. gorenjsko presnet, preklet: prebitensko dekle, kakšne težave imamo z njo prebítensko prisl. zelo, hudo: prebitensko imeniten možakar; prebitensko strupena ženska
  7.      prebiválen  -lna -o prid. () namenjen za prebivanje: prebivalni prostori / prebivalne razmere
  8.      prebiválstven  -a -o [s in ls] prid. () nanašajoč se na prebivalstvo: prebivalstveni problemi; prebivalstvena politika
  9.      preblág  -a -o prid. ( ā) knjiž. 1. preveč blag, dober: preblag človek; preblag značaj 2. ekspr. zelo blag, dober: bila je res preblaga žena 3. ekspr. zelo nežen, zelo mil: spet je slišal njen preblagi glas; njen preblagi nasmeh ga je osrečil / kazen je bila preblaga premalo stroga, premalo huda
  10.      preblážen  -a -o prid. () ekspr. presrečen: bil je ves preblažen / preblažen nasmeh
  11.      prebléščen  -a -o prid. (ẹ̑) nar. bled: Bil je ves prebleščen, obraz se mu je zdaj pa zdaj spačil od bolečine (F. Bevk)
  12.      prebóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prebod: prebodna luknjica, odprtina ◊ geom. prebodna točka točka, v kateri premica seka ravnino ali črto; med. prebodna rana rana, ki nastane pri prebodu
  13.      prebogàt  stil. prebôgat -áta -o prid. ( ā; ó ā) 1. preveč bogat: biti prebogat, da bi razumel revščino; prebogata dedinja / vitaminsko prebogata hrana / prebogata večerja 2. ekspr. zelo bogat: prebogat zaklad / ti članki so le del prebogate vsebine knjige
  14.      prebohôten  -tna -o prid. (ó) prebujen: prebohotna trava; prebohotno cvetje / prebohotno dekle / prebohotna domišljija
  15.      prebojèč  -éča -e prid. ( ẹ́) preveč boječ: preboječ otrok; ne upa si ponoči skozi gozd, je preboječa / v družbi je preboječ
  16.      prebójen  -jna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na preboj: prebojna moč krogle, samokresa / ta zid ni prebojen ● publ. reklama je dosegla prebojen uspeh zelo velikelektr. prebojna napetost napetost, potrebna, da nastane preboj med dvema prevodnikoma; prebojna trdnost lastnost dielektrika, da se upira preboju; prebojno razelektrenje; les. prebojna trdnost lesa; voj. prebojna krogla težja krogla z močnejšo jekleno konico
  17.      prebolévniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prebolevnike: prebolevniška doba ♦ med. prebolevniški serum serum iz krvi prebolevnika
  18.      prebrídek  -dka -o stil.prid.) nav. ekspr. 1. preveč bridek: nesreča je prebridka, da bi jo lahko pozabili 2. zelo bridek: prebridki spomini; zadela ga je prebridka usoda izgnanca / točiti prebridke solze / star. prebridka smrt prebrídko stil. prebridkó prisl.: prebridko občutiti poraz; novica me je prebridko zadela; prebridko zajokati
  19.      prebrísan  -a -o prid. () 1. ki zna z iznajdljivostjo, bistrostjo presenetiti, prevarati: sin je zelo prebrisan; prebrisano dekle // ki vsebuje, izraža tako iznajdljivost, bistrost: deček s prebrisanim obrazom; prebrisan odgovor 2. star. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; bister: učenec ni bil prebrisan / Za uk si prebrisane glave (V. Vodnik) bister, nadarjen prebrísano prisl.: prebrisano ravnati
  20.      prebúden  -dna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na prebujo: prebudni pomen Pohlinove slovnice / prebudna zavest in dejavnost
  21.      prebújen  -jna -o prid. (ū) preveč bujen: trava je postala že prebujna / fant ima prebujno domišljijo
  22.      prebujeválen  -lna -o prid. () ki prebuja: prebujevalno in poživljajoče sredstvo / prebujevalno narodnostno delo
  23.      prebúren  -rna -o prid. (ú ū) preveč buren, hrupen: preburen ženski smeh ni prijeten / to so preburni časi za kaj takega prebúrno prisl.: preburno ji bije srce, da bi mogla mirno odgovoriti; preburno reagirati
  24.      precártan  -a -o prid. () zastar. premil, preljub: precartana gospodična
  25.      precedénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na precedens ali precedenco: precedenčni postopki / precedenčni primer

   12.826 12.851 12.876 12.901 12.926 12.951 12.976 13.001 13.026 13.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA