Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (12.401-12.425)


  1.      polnomóčen  -čna -o [u̯n] prid. (ọ̑) zastar. pooblaščen: polnomočni predstavnik organizacije ♪
  2.      polnomôčen  -čna -o [u̯n] prid. (ó) nestrok. pravnomočen: polnomočna odločba ♪
  3.      polnopráven  -vna -o [u̯n] prid. (á ā) ki ima glede na določen pravni dokument, dogovor vse pravice: polnopraven član društva; polnopravni udeleženci konference / črnci še zmeraj nimajo polnopravnega družbenega položaja ● ekspr. šele po tem dejanju je postal polnopraven član tatinske druščine enakopraven; publ. s tem delom je postala tudi ta umetniška smer polnopravna priznana, cenjena polnoprávno prisl.: polnopravno se udeleževati kongresa ∙ pisar. polnopravno odgovarjati za nastalo škodo biti odgovoren zanjo ♪
  4.      polnopŕs  -a -o [u̯n] prid. (ȓ r̄) knjiž. ki ima polne, izrazite prsi: polnoprsa ženska ♪
  5.      polnoštevílen  -lna -o [ou̯] prid. (ȋ) 1. ki ima toliko oseb, kot je določeno: bataljon je polnoštevilen; polnoštevilna skupina 2. ki zajema vse osebe določene skupnosti: polnoštevilni zbor zaposlenih / publ. tako polnoštevilne udeležbe že dolgo ni bilo velike, množične polnoštevílno prisl.: akcije so se udeležili polnoštevilno; polnoštevilno zbrani odborniki ♪
  6.      polnoúden  -dna -o [u̯n] prid. (ū) zastar. debel, okrogel: polnoudna ženska / polnoudno telo ♪
  7.      pólnòv  -nôva -o stil. -ó [u̯n] prid. (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) knjiž. skoraj nov: polnov klobuk ♪
  8.      polnoveljáven  -vna -o [u̯n] prid. (á ā) pisar. veljaven: polnoveljaven dokument, sklep / polnoveljavno plačilno sredstvo polnoveljávno prisl.: polnoveljavno podpisovati podjetje ♪
  9.      polnovréden  -dna -o [u̯n] prid. (ẹ́ ẹ̄) publ. ki ima vse pričakovane pozitivne lastnosti, značilnosti: iz te šole je izšlo veliko polnovrednih delavcev / to je polnovreden dokaz za njegove poštene namene zadosten, prepričljiv; šah se mu je zdel polnovredna športna panoga enakovredna; odpadke izkorišča druga tovarna kot polnovredno surovino dobro, kvalitetno ◊ agr. polnovredno krmilo krmilo, katerega hranilne snovi se v celoti, popolnoma izkoristijo; fin. polnovredni kovani denar denar, katerega nominalna vrednost je določena po njegovi snovni vrednosti; obrt. polnovredni kruh kruh iz moke, ki ji niso odvzeti otrobi polnovrédno prisl.: umrlega ne bo mogoče tako kmalu polnovredno nadomestiti ♪
  10.      polnozvóčen  -čna -o [u̯n] prid. (ọ̄ ọ̑) knjiž. zvočno poln, bogat: polnozvočna pesem / polnozvočen slog ♪
  11.      pólóblast  -a -o [ou̯ tudi ol] prid. (ọ̑-ọ̑) podoben polobli: poloblasta riba / poloblast obok polkrožen / poloblasta oblika ♪
  12.      pólobléčen  -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ni popolnoma oblečen: iz hiše je pritekel poloblečen moški ♪
  13.      pólobrtníški  -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȋ) ki ima določene značilnosti obrtniškega: polobrtniška proizvodnja ♪
  14.      pólodpŕt  -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȓ) knjiž. napol odprt: obstal je med polodprtimi vrati / iz polodprte sobe je bilo slišati govorjenje / v njegovih polodprtih očeh je bilo nekaj žalostnega / spal je s polodprtimi usti ● pripeljal se je s polodprtim avtomobilom z avtomobilom, pri katerem se streha da odstraniti, zložiti; polodprta bluza bluza z večjim (vratnim) izrezom ◊ agr. polodprti hlev hlev, pri katerem ena ali dve steni ne segata do stropa, strehe; elektr. polodprti stroj stroj, ki ima navitje zaščiteno pred mehanskimi poškodbami z okrovom; jur. polodprti oddelek kazenskega poboljševalnega zavoda oddelek zavoda, v katerem je nadzorstvo manj strogo in zavarovanje manjše; šah. polodprta otvoritev otvoritev z dvojno potezo kraljevega kmeta, ki ji ne sledi enaka poteza nasprotnika ♪
  15.      pólodrásel  -sla -o tudi pólodrástel -tla -o [ou̯-ǝu̯] prid. (ọ̑-ā ọ̑-á) ki ni popolnoma odrasel: polodrasel fant; sam.: razlike med odraslimi in polodraslimi ♪
  16.      pólodvísen  -sna -o [ou̯] prid. (ọ̑-í ọ̑-ȋ) ki ni popolnoma odvisen: polodvisne države / priti v polodvisen položaj ♪
  17.      pólokrógel  -gla -o [ou̯-ǝu̯] prid. (ọ̑-ọ́) ki ni popolnoma okrogel: tanka, polokrogla ploščica / polokrogla dvorana polkrožna ♦ teh. vijak s polokroglo glavo ♪
  18.      pólotróški  -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ọ́) po določenih lastnostih, značilnostih podoben otroškemu: polotroški obraz / zavladalo je polotroško veselje ♪
  19.      pólov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pol m: polovo območje / polova ploskev / polov čevelj posebno oblikovan zaključni del magnetnega pola ♪
  20.      polovíčarski  -a -o prid. (ȋ) nav. slabš. 1. ki načrtov, načel (rad) ne izpeljuje, uresničuje v celoti, do konca: polovičarski človek; postal je nedosleden, omahljiv, polovičarski 2. ki dela, naloge (rad) opravlja površno, slabo: pri tako pomembnem delu ne smemo biti polovičarski / polovičarsko delo, popravilo površno, slabo 3. s katerim se doseže samo del določenega namena: polovičarski ukrep; polovičarska rešitev polovíčarsko prisl.: polovičarsko izpolnjevati dolžnosti; kritizirati polovičarsko obravnavanje problema ♪
  21.      polovíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. ki je za polovico manjši od celote: polovična cena, hitrost, mera / polovični delovni čas; polovični zidak; polovična vozovnica vozovnica, za katero se plača samo polovica določene cene 2. s katerim se doseže samo del določenega namena: polovični ukrep; polovična rešitev // nav. ekspr. delen, nepopoln: učinek akcije je bil le polovičen / polovična resnica enostranska, neobjektivna ● žarg., šport. domače moštvo je rešilo le polovičen izkupiček je igralo neodločeno; ekspr. vse, kar zna, je polovično nepopolno, pomanjkljivo ◊ čeb. polovična naklada naklada z nižjimi satniki; jur. polovična kmetija nekdaj posestvo, ki obsega polovico zemljišča, ki ga je fevdalni gospod dal podložniku v užitek, obdelovanje; kor. polovični obrat plesni obrat za 180°; med. polovična kopel kopel telesa od pasu navzdol; obl. polovični predpasnik predpasnik, ki ima le del od pasu navzdol; polovična guba guba, pri kateri je tkanina zapognjena samo na eno stran; tur. polovični penzion z dvema obrokoma hrane polovíčno prisl.: polovično izpolnjevati zahteve; ne ukrepajte polovično ♪
  22.      položájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na položaj: položajna neprimernost / položajne obveznosti ♦ jur. položajna plača do 1965 del plače javnih uslužbencev glede na njihov položaj, odgovornost ♪
  23.      položájski  -a -o prid. (ȃ) položajen: hote ali nehote poudarjamo osebno, doživljajsko in položajsko resnico ♦ gled. položajska komika situacijska komika; lit. položajska dolžina zloga dolžina zloga s kratkim samoglasnikom zaradi sledečih dveh ali več samoglasnikov položájsko prisl.: položajsko slikovito mesto ♪
  24.      polóžen  -žna -o prid., polóžnejši (ọ́ ọ̄) ki se polagoma vzpenja: položen breg, klanec; pot je položna; položno pobočje / položen hrib // glede na določeno ravnino malo nagnjen: strme in položne strehe; krivulja je položna ● zastar. pihal je položen veter lahen; ekspr. njegova življenjska pot je bila položna njegovo življenje je bilo mirno, brez težav; v življenju, službi je napredoval počasi ◊ teh. položna karakteristika; vet. položna stoja psa stoja, pri kateri se šape dotikajo tal s celo površino polóžno prisl.: pot se položno dviguje; sam.: tudi hoja po položnem ga utrudi ♪
  25.      pólpenèč  -éča -e [u̯p] prid. (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́) agr., v zvezi polpeneče vino vino, ki ima malo ogljikovega dioksida: prodajati peneča (se) in polpeneča vina ♪

   12.276 12.301 12.326 12.351 12.376 12.401 12.426 12.451 12.476 12.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA