Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (12.264-12.288)
- pojmóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na pojem: pojmovna vsebina / pojmovni svet kmeta; pojmovna zmeda / pojmovna opredelitev česa; pojmovno mišljenje / jezik tega pesnika postaja vedno bolj nenazoren, pojmoven ◊ arheol. pojmovna pisava pisava, sestavljena iz ideogramov; lingv. pojmovni samostalniki pojmóvno prisl.: izraziti kaj pojmovno; pojmovno določen ♪
- pojútrišnji -a -e prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na drugi dan, ki bo po današnjem dnevu: pojutrišnji dan / veselili so se pojutrišnjega izleta 2. nanašajoč se na prihodnost, bodočnost: razmišljati o pojutrišnjih razmerah v državi ♪
- pokálen 1 -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pokal: pokalna oblika ♦ šport. pokalno tekmovanje tekmovanje za pokal, na katerem se poraženci izločijo ♪
- pokálen 2 -lna -o prid. (ȃ) kem., v zvezah: pokalni plin plinasta zmes dveh delov vodika in enega dela kisika; pokalna kislina organska kislina, katere soli se z nekaterimi kovinami uporabljajo kot inicialna razstreliva ♪
- poklícen -cna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poklic: moj poklicni tovariš; poklicni uspehi; poklicne dolžnosti, težave, zahteve; njegove poklicne izkušnje / poklicno delo / poklicna bolezen; poklicna etika; poklicna izobrazba; poklicno usposabljanje / poklicni igralec, lovec; amaterski in poklicni vozniki; poklicna plesalka / poklicno gledališče gledališče s poklicnimi igralci / poklicne skupine; poklicna struktura staršev teh otrok; poklicno združenje ∙ ekspr. ti si poklicni bedak velik; evfem. poklicna služabnica ljubezni vlačuga, prostitutka ♦ ped. poklicno informiranje seznanjanje z zahtevami, možnostmi v posameznih poklicih; poklicno usmerjanje; šol. poklicna šola šola, ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela poklícno prisl.: veliko poklicno dela; poklicno mora prevoziti vsak dan dvesto kilometrov ♪
- pokljúški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Pokljuko: pokljuški gozdovi ♦ gozd. pokljuška smreka ♪
- pokloftán -a -o prid. (á) pog. 1. pomečkan, potlačen: moški v zamazani suknji in pokloftanem klobuku 2. potrt, pobit: vrnil se je ves pokloftan ♪
- poklonítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poklonitev: poklonitveno pismo / poklonitvena ceremonija / poklonitvena deputacija deputacija, ki izraža prostovoljno podreditev kaki oblasti ♪
- poklópen -pna -o prid. (ọ̑) obrt., navadno v zvezi z miza, postelja, vrata ki se da zavrteti, zložiti okoli vodoravnih tečajev: poklopna postelja ♪
- pokójen -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki je umrl: njen pokojni mož; pren., ekspr. pokojna Avstro-Ogrska 2. knjiž. ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja; miren: bolnik je zdaj pokojen // ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: pokojen obraz 3. knjiž. ki poteka brez motenj; miren: pokojno spanje // ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživlja pokojne dneve 4. knjiž. ki je brez hrupa, ropota; miren, tih: najti pokojen prostor / jutro je bilo jasno in pokojno pokójno prisl.: pokojno govoriti; dež pokojno rosi / v povedni rabi v sobi je bilo tiho in pokojno pokójni -a -o sam.: tudi on je že pokojni, med pokojnimi; spomin na pokojne / v osmrtnicah pogreb drage pokojne bo v soboto ♪
- pokojnínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pokojnino: urediti pokojninsko vprašanje / pokojninski sklad; pokojninski upravičenec; pokojninska osnova povprečje osebnega dohodka v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katerega se odmeri pokojnina; pokojninsko zavarovanje socialno zavarovanje, s katerim si zavarovanec zagotovi pravico do pokojnine ♦ jur. pokojninska doba delovna doba, potrebna za dosego pokojnine ♪
- pòkoncílski -a -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na čas po koncilu 1962-1965: pokoncilske reforme ♪
- pokônčen -čna -o prid. (ó) 1. nameščen, stoječ pravokotno na gladino mirujoče vode: pokončne letve v ograji; pokončne in prečne stranice police / pokončne in poševne črte navpične // usmerjen (navpično) navzgor: pokončen plamen; rastlina s pokončnim steblom rastočim navzgor; psi s pokončnimi ušesi pokonci stoječimi / pokončna drža drža, pri kateri je hrbtenica v pokončnem položaju, zlasti pri hoji, stoji; pokončna hoja pokončna drža pri hoji 2. knjiž. načelen, značajen: bil je pokončen mož; pokončna osebnost / pokončen značaj; pokončna izjava ◊ fiz. pokončna slika slika, usmerjena enako kot predmet; fot. pokončna slika slika, pri kateri je poudarjena razsežnost motiva v navpični smeri; geom. pokončni stožec telo, ki nastane, če se pravokotni trikotnik zavrti okrog katete; pokončna piramida piramida, pri kateri so vsi stranski robovi enako dolgi;
pokončna prizma prizma, katere stranske ploskve stojijo pravokotno na osnovno ploskev; strojn. pokončni stroj stroj, pri katerem je os (valja) navpična; tisk. pokončni format format, pri katerem je razdalja med spodnjim in zgornjim robom večja od razdalje med levim in desnim; pokončna črka črka, oblikovana pokonci pokônčno prisl.: pokončno hoditi; pokončno nameščen ♪
- pòkongrésen -sna -o prid. (ȍ-ẹ̑) nanašajoč se na čas po (določenem) kongresu: pokongresna dejavnost / prvi pokongresni meseci ♪
- pokopalíščen -čna -o prid. (ȋ) pokopališki: pokopališčni zid ♪
- pokopalíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pokopališče: pokopališki zid / pokopališka uprava / po pokopališkem redu prvega januarja ni pogrebov ∙ ekspr. v mestu je zavladala pokopališka tišina popolna ♦ rel. pokopališka kapela ♪
- pokóren -rna -o prid., pokórnejši (ọ́ ọ̄) 1. navadno z dajalnikom ki se podreja oblasti, gospostvu koga: pokorni podložniki; biti pokoren staršem; tujcem niso hoteli biti pokorni; biti komu pokoren kot pes zelo, brezpogojno / biti pokoren očetovim ukazom; pokorni so zakonom / star., kot vljudnostna fraza sluga pokoren 2. ki vsebuje, izraža tako podrejanje: s pokornim nasmeškom je izpolnjeval vse ukaze pokórno prisl.: pokorno nosi težko breme; pokorno mu je služil / star., kot vljudnostna fraza pokorno javljam, da je vse urejeno ♪
- pòkosílen -lna -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na čas po kosilu: pokosilni počitek / pokosilno razpoloženje ♪
- pokrajínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pokrajino: a) pokrajinska lepota / pokrajinska razglednica, slika b) pokrajinski namestnik, odbor / pokrajinska avtonomija / pokrajinski časopis, muzej c) pokrajinska skupščina, ustava pokrajínsko prisl.: ta država je pokrajinsko zelo različna ♪
- pokréten -tna -o prid. (ẹ̄) 1. zastar. premičen, prestavljiv: pokretne partizanske bolnice; pokretne delavnice 2. žarg. ki se lahko premika, hodi: nekateri ranjenci so bili še pokretni; težko pokretni stari ljudje ♪
- pokriválen -lna -o prid. (ȃ) ki se rabi za pokrivanje: pokrivalne plošče ♪
- pokríven -vna -o prid. (ȋ) ki se rabi za pokrivanje: vsi pokrivni elementi so bili iz jeklene pločevine ♦ teh. pokrivni emajl ♪
- pokrovíteljski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pokrovitelje ali pokroviteljstvo: pokroviteljska vloga vzgojiteljev / ekspr. govoriti s kom v pokroviteljskem tonu pokrovíteljsko prisl.: pokroviteljsko ga je potrepljal po rami; sam.: nekaj pokroviteljskega sva čutila do spečih tovarišev ♪
- pokvarljív -a -o prid. (ȋ í) ki se pokvari: pokvarljiva živila; jajca so zelo pokvarljiva / hitro, lahko pokvarljivo blago ♪
- pokvékast -a -o prid. (ẹ̑) slabš. izmaličen, iznakažen: bil je pokvekast / kot psovka kam rineš, pokveka pokvekasta ♪
12.139 12.164 12.189 12.214 12.239 12.264 12.289 12.314 12.339 12.364