Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (12.026-12.050)
- pločnàt -áta -o prid. (ȁ ā) zastar. pločevinast: pločnata posoda ♪
- plóden 1 -dna -o prid., plódnejši (ọ́ ọ̄) 1. sposoben (o)ploditve: žrebec je ploden; plodna samica; nekatere opice so plodne vse leto ♦ med. plodna doba ženske // sposoben imeti veliko potomcev: zajec je plodna žival / ekspr. nisem vedel, da si tako ploden / ekspr. ploden zakon 2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten: plodna zemlja; pren., ekspr. plodna tla za razcvet praznoverja ∙ knjiž., ekspr. njegov nasvet je padel na plodna tla je bil upoštevan, uspešen 3. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: ploden pisatelj, slikar; ploden znanstvenik 4. nav. ekspr. ki da (pričakovan) uspeh, rezultat: plodna razprava; srečanje državnikov je bilo zelo plodno // ki prinaša uspeh, korist v kaki dejavnosti: ploden izum / plodna misel ♪
- plóden 2 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na plod: plodna oblika ♦ bot. plodni listi listi, prosto rastoči na cvetišču ali zraščeni v plodnico; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih ♪
- plodílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ploditev: plodilni organi / plodilni nagon; plodilna zmožnost ♪
- plodítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ploditev: ploditveni organi / ploditvena zmožnost samcev ♪
- plodljív -a -o prid. (ȋ í) sposoben (o)ploditve: plodljiva žival ♪
- plodonôsen -sna -o prid. (ó ō) knjiž. ploden, plodovit: plodonosno sodelovanje / plodonosna iznajdba / plodonosna naložba kapitala dobičkonosna / plodonosne njive rodovitne ♪
- plódov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na plod: plodova stena / plodova lega; utripanje plodovega srca ♦ med., vet. plodova ovojnica; plodova voda voda, ki obdaja plod v maternici ♪
- plodóven tudi plódoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̑) knjiž., redko plodov: plodovne stene ♪
- plodovít -a -o prid., plodovítejši (ȋ) 1. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: plodovit glasbenik, slikar; plodovit publicist, znanstvenik; plodovita pisateljica 2. knjiž. ploden: plodovita samica / plodovit zakon / plodovita zemlja rodovitna / pogovori med državnikoma so bili plodoviti ♪
- plôhast -a -o prid. (ó) grad., v zvezi plohasti podboj podboj, katerega širina je večja od debeline ♪
- plòsk plôska -o prid. (ȍ ó) ki je take ali podobne oblike kot ploskev: ploska skala; plosko dleto; plosko dno posode / udaril jo je s plosko roko; ploska steklenica ploščata; ima ploske prsi nerazvite, slabo razvite; plosko ležišče ravno ◊ med. ploska noga noga z izravnanim srednjim delom stopala; tisk. ploski tisk tiskanje z ravne plošče; um. ploski relief relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve; zool. ploski črvi nečlenarji s ploščatim telesom, Plathelminthes plôsko prisl.: plosko pasti; z veslom je plosko udarjal po vodi ♪
- ploskàt -áta -o prid. (ȁ ā) knjiž. ploščat: ploskat predmet; bober je udaril s ploskatim repom po vodi ♪
- plosko... prvi del zloženk nanašajoč se na plosk prid.: ploskonos, ploskonožec, ploskorep ♪
- ploskonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima ploske noge: otrok je bil suh in ploskonog ♪
- ploskonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima plosk, širok nos: ploskonoso dekle ♪
- ploskopŕs -a -o prid. (ȓ r̄) knjiž. ki ima ploske, nerazvite prsi: ploskoprso dekle ♪
- ploskóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na ploskev: ploskovna razsežnost / ploskovni kot kot med dvema ploskvama; ploskovni lik ◊ min. ploskovna mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi v kaki ravnini ali njen grafični prikaz ♪
- ploskovít -a -o prid. (ȋ) knjiž. podoben ploskvi: ploskovita nižina / ploskovita dekoracija ● publ. ploskoviti liki v romanu liki samo z dobrim ali slabim, ne spreminjajočim se značajem ◊ um. ploskoviti slog ♪
- plosnàt -áta -o prid. (ȁ ā) knjiž., redko ploščat: plosnate medvedove šape / plosnat nos, obraz ♪
- plôščast -a -o prid. (ó) ploščat: metati v vodo ploščaste kamne ♦ geol. ploščasti apnenec apnenec, ki je razporejen v ploščah ♪
- ploščàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima razmeroma majhno debelino: ploščat kamen; ploščati predmeti; ploščate ribe; ploščata steklenica / ploščate klešče klešče s ploščatimi čeljustmi / ploščat nos, obraz ◊ anat. ploščata kost, mišica; obrt. ploščati vbod; strojn. ploščata sklopka torna sklopka z eno ali dvema ploščama na gredi; teh. ploščati jermen ♪
- plôščen -čna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na ploščo: ploščna debelina, oblika / ploščni kuhalnik ♦ avt. ploščna zavora kolutna zavora ♪
- plôščičast -a -o prid. (ó) podoben ploščici: ploščičaste luske ♪
- ploščínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ploščina 1: ploščinska enota, mera ♪
11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126