Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (11.951-11.975)



  1.      plavolás  in plavolàs -ása -o prid. (; á) ki ima svetle lase: plavolasi otroci; bila je plavolasa, modrooka, zelo živahna deklica
  2.      plavoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) pog. modrook: imela sta ljubko plavooko hčerko
  3.      plavútast  -a -o prid. () podoben plavuti: plavutast rep; plavutaste noge
  4.      plavúten  -tna -o prid. () nanašajoč se na plavut: ošiljena plavutna oblika / plavutna noga ♦ nav. mn., zool. plavutni trak hrustančasti ali koščeni oporni del plavuti
  5.      plávžarski  -a -o prid. () nanašajoč se na plavžarje ali plavžarstvo: plavžarska obleka / plavžarska industrija
  6.      plávžen  -žna -o prid. () nanašajoč se na plavž: plavžno gorivo ♦ metal. plavžni koks metalurški koks, ki se uporablja v plavžu; plavžni plin plin, ki izhaja iz plavža; plavžna žlindra žlindra, ki nastaja pri taljenju rude v plavžu
  7.      plázemski  -a -o [zǝm] prid. () nanašajoč se na plazmo: plazemska mrena / plazemski gorilnik
  8.      plazílski  -a -o [ls in s] prid. () nanašajoč se na plazilce: plazilski rep; to okostje je podobno plazilskemu / ostanki bogate plazilske favne
  9.      plazóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na plaz: plazovno grmenje / plazovna groblja
  10.      plazovít  -a -o prid. () na katerem so pogosto plazovi: plazovit svet ∙ plazovit sneg ki se (rad) loči, odtrga od celote
  11.      plážast  -a -o prid. (á) nav. ekspr. ki je brez umetniške vrednosti: plažasti filmi; napisal je plažasto zgodbo
  12.      plebéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plebejce: patricijsko in plebejsko prebivalstvo Rima / težnje plebejskih množic ● knjiž. demokratična in plebejska stran pesnikovega pogleda na svet ljudska; slabš. njegovo plebejsko vedenje nekulturno
  13.      plebiscitáren  -rna -o prid. () dosežen s plebiscitom: plebiscitarna odločitev plebiscitárno prisl.: plebiscitarno se odločiti za priključitev ∙ publ. ljudje so prav plebiscitarno izrazili svoje ogorčenje množično
  14.      plebiscíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na plebiscit: plebiscitna komisija / plebiscitno ozemlje
  15.      plečàt  -áta -o prid. ( ā) 1. ki ima (razmeroma) močno razvita pleča: plečat moški; plečata žival / plečato telo 2. ekspr. podolgovat, zaobljen: plečat hrbet gore; plečato pobočje
  16.      pléčen  tudi plêčen -čna -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na pleče: plečna mišica ♦ vet. plečna kost plečnica; plečna višina psa višina, merjena od tal do vrha plečnice
  17.      pléčnikovski  -a -o prid. (ẹ̑) tak kot pri Plečniku: plečnikovski stil
  18.      plêhek  stil. plehák -hka -o stil.prid. é) 1. brezokusen, neokusen: plehka kava; piti plehko vino / nar. juha je spet plehka premalo slana 2. vsebinsko prazen: ogledali so si plehek film; plehke besede; plehka literatura; plehko govorjenje // ki je brez izrazitih potez, značilnosti: peti s plehkim glasom; plehek nasmeh 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plehek človek
  19.      plehnàt  -áta -o prid. ( ā) nižje pog. pločevinast: plehnata škatla
  20.      pleistocénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pleistocen, ledenodoben: pleistocenski prod; pleistocenska poledenitev ♦ antr. pleistocenski človek človek iz pleistocena, ki je živel v votlinah, jamah
  21.      plemén  -a -o prid. (ẹ̑) star. plemenski: kupovali so plemeno živino
  22.      plemenílen  -lna -o prid. () vet., navadno v zvezi plemenilna postaja kraj, prostor, urejen za oplojevanje
  23.      plemenít  -a -o prid., plemenítejši () 1. ki ima pozitivne lastnosti v moralnem, duhovnem pogledu: plemenit človek, značaj; biti plemenit / plemenit cilj; plemenita misel; plemenito dejanje; biti plemenitega srca / plemenit poklic ki se opravlja z veliko človekoljubja, požrtvovalnosti; ekspr. bil je ljudski pisatelj v najplemenitejšem pomenu te besede v najbolj pozitivnem 2. s širokim pomenskim obsegom ki po kakovosti, obliki zelo presega stvari svoje vrste: preja s plemenitim leskom; kazati plemenit okus; plemenita preprostost v oblačenju / plemenito vino / plemenit ton violine zelo lep, ki vzbuja ugodje // lepo, skladno oblikovan: plemenita arhitektura; plemenita glava konja / plemenite kretnje; plemenite poteze njegovega obraza 3. plemiški, plemenitaški: plemenit rod; plemenita družina / biti plemenite krvi plemenitega rodu / kot pristavek k imenu plemiča, nekdaj Julij plemeniti [pl.] Kleinmayr ◊ agr. plemenita rastlina rastlina, ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti; žlahtna rastlina; les. plemeniti furnir furnir za oblaganje zunanje strani izdelkov; plemeniti les kakovosten les z lepo strukturo in barvo; metal. plemenite kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; obrt. plemenito krzno tanko in odporno krzno z lesketajočo se dlako; teh. plemenito jeklo jeklo z izboljšanimi lastnostmi; vet. plemenita pasma konja pasma, ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti plemeníto prisl.: plemenito ravnati
  24.      plemenitáški  -a -o prid. (á) plemiški: bogati plemenitaški sinovi / plemenitaški naslov; plemenitaška družina / plemenitaški stan
  25.      pleménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pleme: plemenski poglavar / rodovno-plemenska družba; plemenska skupnost / plemenski bik, žrebec; plemenska krava, svinja; rodovnik plemenske živine

   11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA