Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (11.814-11.838)
- pietístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pietiste ali pietizem: pietistični nazori / pietistične ločine ♪
- piézoeléktričen -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na piezoelektriko: piezoelektrični pojav / piezoelektrične lastnosti kristalov ♪
- pigméjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pigmejce: pigmejsko prebivalstvo pragozdov ob Kongu / pigmejsko ravnanje ♪
- pigmênten -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na pigment: pigmentno znamenje na koži; drobna pigmentna zrnca / pigmentna celica / pigmentne barve ♦ papir. pigmentni papir papir, prevlečen z zmesjo pigmenta in veziva, ki se uporablja navadno v tiskarstvu ♪
- pihálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pihalo ali pihanje: pihalna priprava; vgraditi pihalne šobe v sušilne naprave / pihalni stroj za odstranjevanje snega / pihalni instrument pihalo / pihalni orkester; pihalna godba godba na pihala ♦ muz. pihalni kvintet ♪
- pijàn -ána -o prid. (ȁ ȃ) 1. ki zaradi zaužite alkoholne pijače ne govori, ne ravna normalno, razsodno: pijan človek se je opotekal po cesti; biti, postati pijan; gostje so že pijani; zmeraj je pijan; pijan je kot čep, klada, krava, pog. kot mavra zelo; ekspr. pijan do nezavesti zelo // ki izraža, kaže tako stanje: pijani glasovi, koraki; zaslišal se je pijan smeh; ima motne, pijane oči / pijano veselje 2. ekspr., z rodilnikom ki ima česa v tako veliki meri, da ne zna ravnati stvarno, čustveno neprizadeto: pijan moči; pijan, (od) ljubezni veselja; sreče, strasti sta pijana; bili so pijani zmage / pijan krvi 3. star. opojen: ta pijača je precej pijana; pijano vino ● tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. (belega) kruha je pijan zaradi izobilja je objesten, predrzen; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno,
mlahavo; ekspr. pijana veselica veselica, ki mineva, poteka v pijanosti; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje pijáno prisl.: pijano gledati, se opotekati, plesati ♪
- pijandúrski -a -o prid. (ȗ) slabš. pijanski: v tej pijandurski družbi je čisto posurovel / pijandursko govorjenje, vedenje ♪
- pijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pijance ali pijanost: pijanske oči; pijansko življenje / pijanska strast / ekspr. pijanske kvante ♦ med. pijanski delirij stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola ♪
- pikánten -tna -o prid., pikántnejši (ȃ) 1. zelo začinjen: pikantna jed, omaka / jed pikantnega okusa / pikantna začimba; pren., ekspr. pikanten članek 2. ekspr. dražljiv, privlačen: pikanten dogodek, škandal; pikantna novica, šala / knjiž. ženska v pikantnem negližeju pikántno prisl.: pikantno povedati kaj; pikantno začinjena omaka; sam.: doživel bi rad kaj pikantnega ♪
- píkast -a -o prid. (í) ki ima pike: pikasta kokoš; rdeče pikasta bluza / pikasta koža / od črvojedine pikasta omara ◊ bot. pikasti mišjak strupena rastlina z visokim, votlim steblom in belimi cveti v kobulih, Conium maculatum ♪
- píkčast -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima pike: pikčast ptič; pikčasta ruta, srajca; belo pikčasta bluza; ekspr. nebo je bilo pikčasto od zvezd / ekspr. od bolh je bil ves pikčast po vratu opikan 2. ki je iz pik: pikčasta črta ◊ zool. pikčasto oko preprosto oko nekaterih žuželk z vidnimi čutnicami ob dnu kožne jamice píkčasto prisl.: pikčasto nanašati barve na platno ♪
- pikéjast -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz pikeja: pikejasta bluza ♪
- píker -kra -o prid. (í) ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: piker človek; včasih je malo pikra / piker dovtip; njegov odgovor je bil precej piker; pikre, zbadljive besede ● knjiž., redko popiti kozarec pikrega terana trpkega píkro prisl.: pikro se nasmehniti; pikro odgovoriti; sam.: ekspr. požreti je moral marsikatero pikro neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo ♪
- píkničen -čna -o prid. (ȋ) med. telesno močen, čokat: pikničen človek / piknični tip človeka tip človeka nizke rasti, s kratkim vratom in kratkimi udi, nagnjenega k debelosti ♪
- pikolóvski -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki pretirava v zahtevah po natančnosti: pikolovski človek; očitali so mu, da je pikolovski / pikolovska natančnost ♪
- píkov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pik2: pikov as / ogledalo pikove oblike ♪
- pikrínski -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi pikrinska kislina organska kislina, ki se uporablja za izdelavo razstreliv, zdravil ♪
- pikturálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. slikarski, likoven: pikturalne kvalitete slike ♪
- pilátovski -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri Pilatu: pilatovsko vprašanje pilátovsko prisl.: pilatovsko si umiti roke ♪
- pilóten -tna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pilot2: pilotna višina 2. knjiž. poskusen: pilotna proizvodnja, serija ◊ soc. pilotna raziskava raziskava, s katero se preizkuša raziskovalni postopek za obsežnejšo raziskavo; teh. pilotni čevelj ♪
- pilótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pilot1: pilotska služba, šola / pilotska kabina; pilotska uniforma / pilotska ladja manjša ladja za prevoz (ladijskega) pilota, pilotov ♪
- píncgavski -a -o prid. (ȋ) vet., v zvezah: pincgavski konj noriški konj; pincgavska pasma pasma rjavega goveda z belimi lisami ♪
- pínijev -a -o prid. (í) nanašajoč se na pinijo: pinijev storž / pinijev gozd ♦ zool. pinijev sprevodni prelec prelec, katerega ličinka jé liste pinije, Thaumatopoea pytiocampa ♪
- pionírski -a -o prid. (í) nanašajoč se na pionirje: a) pionirski krožek; pionirska organizacija / pionirska knjižnica / pionirski pozdrav; pionirska ruta rdeča ruta kot znak članstva v Zvezi pionirjev; pionirska soba soba, prostor za dejavnost pionirjev / pionirski odred osnovna organizacijska enota Zveze pionirjev b) pionirska alpinistična odprava / pionirska doba filma; opraviti pionirsko delo v znanosti / pionirska enota je gradila cesto ◊ agr. pionirska rastlina rastlina, ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst ♪
- pípast -a -o prid. (í) podoben pipi: pipast podaljšek ♪
11.689 11.714 11.739 11.764 11.789 11.814 11.839 11.864 11.889 11.914