Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (11.414-11.438)



  1.      ozádnji  -a -e prid. () knjiž. ki je zadaj, v ozadju: šel je v ozadnji prostor / redko ozadnje obzorje daljno
  2.      ozalíden  -dna -o prid. () v zvezah: papir. ozalidni papir fotokemično občutljiv papir; teh. ozalidna kopija kopija na ozalidnem papirju
  3.      ozdravljív  -a -o prid. ( í) ki se da ozdraviti: ozdravljiva bolezen, poškodba / težko ozdravljiv bolnik
  4.      ozében  -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ozebo: ozebne bolečine
  5.      ózek  ózka -o prid., óžji (ọ́) 1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma majhno razsežnost, ant. širok: rastlina z ozkimi listi; ozek pas trave; ozek trak / ozka cesta, gaz / ozek hodnik, prehod; med mizo in klopjo je ozek prostor / zlesti skozi ozko odprtino / ozek obraz // ki ima razmeroma majhen obseg: ozek prsni koš; ozka ramena / je ozka čez pas tanka // ki se razmeroma tesno prilega telesu: rokavi pri obleki so ozki; nosi ozke dolge hlače / kroj za ozko krilo 2. nav. ekspr. ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti: ozek moralist; v estetskem, umetniškem pogledu je zelo ozek / otresti se ozkega gledanja na kaj; ozko pojmovanje kulture / ozka, provincialna miselnost // ki išče samo svoje koristi: ozki strankarski interesi 3. ki ima, obsega majhno, omejeno področje: krog njegovih delovnih nalog je ozek; za nalogo si je izbral ozko temo / ozka specializacija / publ. začeti kaj v ozkem, širokem obsegu / ekspr. človek ozkega obzorja / to stvar pozna le ozek krog strokovnjakov // publ. trden, močen: to je dokaz ozkih kulturnih vezi med narodoma; med obema literarnima smerema je ozka zveza / ozko sodelovanje tesno 4. publ., v zvezi ozko grlo kar otežuje, zavira delo: slabe ceste so ozko grlo za turizem; novi stroji bodo odpravili ozko grlo v razvoju tovarne ◊ anat. ozka medenica; film. ozki film film, širok 16 mm; lingv. ozki samoglasnik sredinski samoglasnik višje lege; zool. ozka trakulja; žel. ozki tir tir s 670 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic ózko prisl.: ozko gledati, pojmovati kaj; to razumeš preveč ozko; ozko specializirani ljudje; ozko strokovna vprašanja; ozko odprta vrata; prim. ožji
  6.      ozelenítven  -a -o prid. () nanašajoč se na ozelenitev: ozelenitveni načrt mesta; ozelenitvena dela ob novi cesti so končana
  7.      ozémeljski  -a -o [mǝl] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ozemlje: ozemeljska razprostranjenost / ozemeljska nedotakljivost; ozemeljske zahteve
  8.      ozemljítven  -a -o prid. () nanašajoč se na ozemljitev: ozemljitvena dela / ozemljitvena naprava naprava, ki povezuje prevodni del električne naprave z zemljo
  9.      ozímen  -mna -o prid. () ki se seje jeseni: ozimni posevki / ozimni ječmen; ozimni lan; ozimna pšenica; ozimno žito
  10.      ozirálen  -lna -o prid. () lingv., v zvezah: oziralni stavek odvisni stavek, ki ga uvaja oziralni zaimek; oziralni zaimek zaimek, ki uvaja odvisne stavke in se nanaša na samostalniške, pridevniške ali prislovne besede ter zveze
  11.      ozkokrájen  -jna -o prid. () ki ima ozke krajce, krajevce: ozkokrajen klobuk, slamnik
  12.      ozkolísten  -tna -o prid. () ki ima ozke liste: sredstvo za uničevanje ozkolistnih plevelov ♦ bot. ozkolistni trpotec
  13.      ozkonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) zool., v zvezi ozkonose opice opice z ozkim nosnim pretinom, ki živijo v Aziji in Afriki, Catarrhina
  14.      ozkopŕs  -a -o prid. ( ) ki ima ozek prsni koš: bil je ozkoprs in bled človek // zastar. ozkosrčen: ozkoprsi filistri
  15.      ozkopŕsen  -sna -o prid. () ki ima ozek prsni koš: visok, ozkoprsen človek; bil je ozkoprsen in slaboten
  16.      ozkosŕčen  -čna -o prid. () ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti: ozkosrčen človek / besedilo je popravljal ozkosrčen korektor / ozkosrčno gledanje na kaj ozkosŕčno prisl.: ozkosrčno presojati
  17.      ozkotíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na ozki tir: ozkotirna proga, železnica / ozkotirni vagon
  18.      ozkoúst  -a -o prid. ( ū) zool., v zvezi afriški ozkousti nosorog nosorog z dvema izrastkoma na glavi, živeč v Afriki, Diceros bicornis
  19.      označeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na označevanje: označevalna sredstva
  20.      oznanílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na oznanilo: oznanilna knjiga; redko nabiti kaj na oznanilno desko oglasno desko
  21.      ozónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ozon: debelina ozonske plasti v ozračju / po nevihti je bilo čutiti svež zrak ozonskega vonja
  22.      ozráčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na ozračje: velika količina prahu in plinov poruši ozračno ravnotežje ♦ kem. ozračni dušik, kisik zračni dušik, kisik
  23.      ozvočeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ozvočenje: ozvočevalna skupina je že začela delati / ozvočevalne naprave
  24.      ožemálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ožemanje: ožemalni učinek / zložiti perilo v ožemalni valj
  25.      ožigálen  -lna -o prid. () zool. ki izloča strupeno, vnetja povzročujočo snov: ožigalni organi ožigalkarjev

   11.289 11.314 11.339 11.364 11.389 11.414 11.439 11.464 11.489 11.514  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA