Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (10.801-10.825)



  1.      obzíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na obzidje: obzidna vrata / obzidno kamenje // ki je, se nahaja ob zidu: obzidna klop / obzidne letve letve, ki so (pri tleh) pritrjene na zid, da se ne poškoduje
  2.      obzíren  -rna -o prid., obzírnejši () ki v ravnanju, vedenju kaže prizanesljiv, dobrohoten odnos: prijazen in obziren človek je; celo do nasprotnikov je bil obziren; z očetom je zelo obziren; preveč obzirna je, da bi povedala resnico / obzirno ravnanje, vedenje, vprašanje / hodil je s tihimi, obzirnimi koraki obzírno prisl.: obzirno reči, sporočiti, vprašati kaj; obzirno se vesti
  3.      obzóben  -bna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja ob zobeh: obzobno tkivo
  4.      obzóren  -rna -o prid. (ọ̄ ọ̄) nanašajoč se na obzorje ali obzor: obzorna črta
  5.      obzórniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obzornik: obzorniške vesti / obzorniški film
  6.      oceanográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na oceanografijo: oceanografski inštitut; oceanografska postaja / oceanografske globinske meritve; oceanografska raziskovanja
  7.      oceánski  -a -o prid. () nanašajoč se na ocean: oceanski zračni tokovi / oceanska plovba / oceanska biologija ♦ geogr. oceansko podnebje podnebje s prevladujočim vplivom oceanskih zračnih tokov // čezoceanski: oceanski letalski promet; oceanske ladje
  8.      ocenjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ocenjevanje: ocenjevalna komisija za natečaj / ocenjevalna merila / nenadoma je začutila na sebi njegov ocenjevalni pogled / v prvi ocenjevalni konferenci je bilo precej negativnih ocen ♦ šport. ocenjevalna vožnja vožnja s kolesom, motorjem ali avtomobilom, pri kateri se ocenjuje zlasti tehnika vožnje in poznavanje prometnih predpisov; zal. ocenjevalni izvod izvod znanstvenega ali umetniškega dela, ki ga da založba ocenjevalcu v oceno
  9.      ocenljív  -a -o prid. ( í) ki se da oceniti: ocenljiva škoda, vrednost
  10.      óceten  -tna -o [cǝt in cet] prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na ocet: ocetna raztopina ♦ agr. ocetna kožica kar se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju 2. kem., v zvezi ocetna kislina organska kislina, ki nastaja pri fermentaciji sadnih sokov: radikal ocetne kisline; duh po ocetni kislini ócetno prisl.: ocetno kisel
  11.      ócetnokislínski  -a -o [cǝt in cet] prid. (ọ̑-) nanašajoč se na ocetno kislino: ocetnokislinske bakterije / ocetnokislinsko vrenje
  12.      ocilíndran  -a -o prid. () ekspr. pokrit s cilindrom: ocilindran moški
  13.      ocvírkov  -a -o prid. () ki vsebuje ocvirke: ocvirkov kruh; ocvirkov nadev / ocvirkova mast; ocvirkova potica potica z ocvirkovim nadevom
  14.      očákovski  -a -o prid. (á) ekspr. tak kot pri očakih: očakovsko dostojanstvo / imel je očakovsko brado dolgo in sivo očákovsko prisl.: živi očakovsko preprosto
  15.      očálast  -a -o prid. () po obliki podoben očalom: okrog oči je imel očalaste podplutbe / ekspr. sodnik je bil debel in očalast z očali
  16.      očálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na očala: očalni okviri; očalna stekla ♦ fiz. lomnost očalne leče
  17.      očarljív  -a -o prid., očarljívejši ( í) nav. ekspr. ki vzbuja pri kom zelo pozitiven čustveni odnos do sebe: očarljiva deklica; ni več mlada, je pa še vedno očarljiva / uprla je vanj svoje očarljive oči / očarljiv pogled, smehljaj / zazvenela je lahkotna, očarljiva melodija očarljívo prisl.: očarljivo se nasmehniti
  18.      očáški  -a -o prid. (á) ekspr. tak kot pri očakih: očaške navade
  19.      očésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na oko: ob očesnih kotičkih je že imela gubice / očesne mišice / daljnovidnost, kratkovidnost in druge očesne napake / očesni bolniki / očesni oddelek; očesni zdravnik; očesna klinika ◊ anat. očesni gibalni živec; (očesna) leča; (očesna) mrežnica notranja, za svetlobo občutljiva plast zrkla; vnetje očesne veznice očesne sluznice; očesni votlini parni votlini pod čelom, v katerih so oči; biol. (rdeča) očesna pega organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev; med. egiptovska očesna bolezen virusno vnetje očesne veznice
  20.      očésnat  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dosti očes, očesc: očesnat krompir
  21.      očéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na očeta ali (očetove) prednike: očetna dediščina; očetno posestvo / zrasel je brez očetne ljubezni očetove / star. zapustiti očetno hišo rojstno hišo, domagr. očetna rastlina rastlina, ki pri križanju opraši in oplodi drugo rastlino
  22.      očétov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na oče 1: očetov obraz / očetovi predniki; očetova sestra / očetovo premoženje / očetova beseda veliko zaleže; ekspr. bati se očetove jeze / ekspr. zapustil je očetovo hišo rojstno hišo, dom
  23.      očétovski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na oče 1: to je njegova očetovska dolžnost; očetovska ljubezen, skrb; zlorabljati očetovsko oblast / je zelo očetovski / sosedu je dal očetovski nasvet / redko očetovski prednik prednik po očetujur. očetovska pravda pravda za ugotovitev očetovstva; soc. očetovsko pravo dejstvo, da se določa sorodstvo samo po očetu očétovsko prisl.: očetovsko opominjati; po očetovsko skrbeti za koga; biti očetovsko dober
  24.      ôčin  -a -o prid. (ō) zastar. očetov: očine besede so jo zbodle / že kot otrok je odšla iz očine hiše iz rojstne hiše, od doma
  25.      očiščeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na čiščenje, očiščevanje: očiščevalna dela na cesti je oviral snežni metež / očiščevalni učinek trpljenja ◊ voj. očiščevalna akcija, operacija akcija, operacija za uničenje ostankov nasprotnikovih enot

   10.676 10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA