Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (10.751-10.775)



  1.      obróčen 1 -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obrok: obročno odplačevanje, plačevanje / obročni plačniki / obročno krmljenje živali ♦ fin. obročni kredit kredit, dan s pogojem obročnega odplačevanja
  2.      obróčen 2 -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obroč: obročni prerez / obročne vitre; obročno železo ◊ elektr. obročno magnetno jedro magnetno jedro v obliki obroča; strojn. obročno mazanje mazanje vodoravnih drsnih ležajev z oljem, ki ga dovaja nanj nataknjen obroč
  3.      obróčkast  -a -o prid. (ọ̑) sestavljen iz obročkov: obročkasto telo žuželk // ki ima obliko obročka: obročkast obesek ♦ agr. obročkasta bakterijska gniloba bolezen krompirja, ki povzroča na gomoljih rumene nagnite obročke; vet. obročkasta kost kost z bolezenskimi izrastki v obliki obroča okoli sklepa
  4.      óbrovski  -a -o prid. (ọ́) knjiž., redko velikanski: obrovska pest, postava
  5.      óbrski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na Obre: obrski napadi / obrska vojska / obrska moč velika
  6.      obŕten  -tna -o prid. () nanašajoč se na obrt: a) obrtna dejavnost; obrtna storitev / obrtna delavnica; obrtna zadruga; obrtno podjetje / obrtni izdelki / obrtni davek davek od obrtne dejavnosti; poljud. obrtni list dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti b) obrtni del filmske umetnosti; obvladati obrtno stran pisanja ◊ šol. obrtna nadaljevalna šola do 1945 poklicna šola obŕtno prisl.: obrtno se ukvarjati z mizarstvom
  7.      obrtníški  -a -o prid. () nanašajoč se na obrtnike ali obrt: obrtniška dejavnost, proizvodnja, storitev; obrtniška dela / obrtniški izdelki / obrtniška delavnica; obrtniško podjetje / slabš. obrtniška miselnost / obrtniška stran pisanja obrtníško prisl.: obrtniško izdelano orodje
  8.      obŕtnonadaljeválen  -lna -o prid. (-) v zvezi obrtnonadaljevalna šola, do 1945 poklicna šola
  9.      obrúnkast  -a -o prid. () knjiž. brazgotinast: obrunkast obraz; obrunkaste roke
  10.      obscén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. nespodoben, opolzek: obsceno govorjenje, pisanje obscéno prisl.: obsceno govoriti
  11.      obséden  -dna -o prid. (ẹ̑) v zvezi obsedno stanje, v nekaterih državah stanje, v katerem na določenem področju vojaška uprava zamenja civilno oblast
  12.      obsegljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se da obseči: obsegljivo deblo / s pesniškim izrazom obsegljiva resnica
  13.      obsènčen  -čna -o [sǝn] prid. (ǝ̏) ki je, se nahaja ob sencih: lasje obsenčnega dela glave ♦ arheol. obsenčni obroček okrasni obroček, ki se nosi ob sencih
  14.      obsesíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na obsesijo: obsesivni bolnik / obsesivna misel
  15.      obseválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na obsevanje: obsevalna naprava / obsevalna tehnika
  16.      obséven  -vna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na obsevanje: obsevno zdravljenje ♦ med. obsevna doza
  17.      obséžen  -žna -o prid., obséžnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima velik obseg, veliko ploskovno razsežnost: obsežen gozd, travnik; območje občine je precej obsežno / obsežno področje visokega zračnega pritiska / ekspr. razgled s te gore je zelo obsežen // redko velik: obsežen kamen / ima obsežen trebuh 2. ki ima veliko razsežnost a) glede na število sestavin, delov: obsežna knjižnica; obsežna zbirka pesmi / roman je precej obsežen / doslej najobsežnejša izdaja pisateljevih del b) glede na problematiko, vsebino: naredili so obsežen načrt; napisati obsežno razpravo; vaše vprašanje je obsežno / ima obsežno znanje c) glede na število udeležencev: začeti z obsežno akcijo; obsežne priprave na kongres obséžno prisl.: obsežno razložiti problem
  18.      obskurántski  -a -o prid. (ā) knjiž. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračnjaški: obskurantski politik
  19.      obskúren  -rna -o prid. () knjiž. 1. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračnjaški: obskuren človek, politik 2. nepomemben, zakoten: objaviti članek v obskurnem časopisu
  20.      obsodílen  -lna -o prid. () knjiž. s katerim se obsodi: slišati je bilo obsodilne glasove ♦ jur. obsodilna sodba sodba, s katero se ugotovi, da je obtoženec kriv in se mu kazen določi ali odpusti
  21.      obsoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. zastarel: obsoletni nazori / obsoletni pravni predpisi
  22.      obsténski  -a -o prid. (ẹ́) ki je, se nahaja ob steni: obstenska klop, miza; obstenska omara / obstenska letev
  23.      obstojèč  -éča -e prid. ( ẹ́) ki je, obstaja: zraven že obstoječe hiše so prizidali garažo; boriti se proti še vedno obstoječemu rasnemu razlikovanju / poiskati podatke v obstoječi literaturi / publ.: v obstoječih pogojih ne more delati takih razmerah; zagovarjati obstoječi red sedanji; tak, kot je; takrat obstoječe razmere takratne; za gradnjo so porabili že vsa obstoječa sredstva vsa sredstva, ki so jih imeli; upoštevati je treba obstoječe stanje dejansko / publ., z oslabljenim pomenom ko so odstranili obstoječe težave, je delo steklo ♦ jur. obstoječi predpisi, zakoni veljavni predpisi, zakoni; sam.: kritizirati vse obstoječe; prim. obstati
  24.      obstójen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. ki kljub neugodnim okoliščinam dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: blago obstojnih barv / pri visokih temperaturah obstojen lak; proti vlagi obstojna snov odporna; tako jeklo je na zraku dobro obstojno ♦ teh. v ognju obstojen ki pri visoki temperaturi ne spremeni svojih lastnosti // ki ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti sploh: kemično obstojna spojina 2. ki se dalj časa ne pokvari, ne uniči: shranjevanje manj obstojnih pridelkov; pivo je obstojno nekaj mesecev; industrijsko pripravljena živila so bolj obstojna / preproge iz sintetičnih vlaken so zelo obstojne trpežnezastar. alkohol je obstojni del vina sestavni obstójno prisl.: obstojno obarvana tkanina
  25.      obstójen  in obstôjen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄; ó) knjiž. nanašajoč se na obstoj: obstojni pogoji / obstojna vprašanja človeka

   10.626 10.651 10.676 10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA