Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (10.214-10.238)



  1.      nèustrašljív  -a -o prid. (- -í) redko pogumen, odločen: neustrašljiv človek, junak
  2.      nèustrezajóč  tudi nèustrezajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) redko neprimeren: glasbena skupina ni najboljša zaradi neustrezajočih instrumentov
  3.      nèustrézen  -zna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) neprimeren: neustrezna pripomba / evfem.: živi v neustreznih razmerah slabih; ima majhno, neustrezno stanovanje slabo / neustrezen izraz; neustrezna beseda
  4.      nèustrežljív  -a -o prid. (- -í) ki ni ustrežljiv: neprijazna, neustrežljiva prodajalka
  5.      nèustrojèn  -êna -o tudi nèustrójen -a -o prid. (- -é; -ọ́) ki ni ustrojen: neustrojena koža
  6.      nèustvarjálen  -lna -o prid. (-) ki ni ustvarjalen: to so neustvarjalni ljudje / njegov neustvarjalni odnos ovira sodelavce
  7.      nèustvarljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. neuresničljiv, neizvedljiv, neizpolnljiv: neustvarljivi načrti / neustvarljive obljube
  8.      nèutajljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da utajiti, prikriti: neutajljivi dohodki; neutajljiva krivda; neutajljiva dejanja / neutajljiva resnica; to so neutajljiva dejstva / neutajljivo razburjenje, veselje // knjiž. neizpodbiten, nedvomen: bliža se neutajljiv konec; neutajljiv poraz, uspeh / razlika med njima je neutajljiva nèutajljívo prisl.: podatki neutajljivo pričajo o tem
  9.      nèutemeljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni utemeljen: neutemeljena pritožba, prošnja / neutemeljen strah; neutemeljene govorice, izjave / psihološko neutemeljeno dejanje nèutemeljêno prisl.: neutemeljeno obtoževati
  10.      nèutéšen  -šna -o prid. (-ẹ̄) nav. ekspr. ki se ne da utešiti: obšla ga je neutešna žalost // neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešna želja po svobodi; močno, neutešno hrepenenje nèutéšno prisl.: neutešno jokati
  11.      nèutešèn  -êna -o prid. (- -é) 1. ki ni utešen: neutešen otrok / neutešen jok; neutešena radovednost / neutešena lakota / neutešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: neutešene želje; njeno hrepenenje je bilo neutešeno 2. knjiž., redko (spolno) nezadovoljen; nepotešen: neutešena žena / neutešena sla
  12.      nèutešljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da utešiti: v svoji potrtosti je bila neutešljiva / neutešljiva žalost / neutešljiva lakota, žeja // knjiž. neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešljive želje; misel na dom jo je navdala z neutešljivim hrepenenjem nèutešljívo prisl.: neutešljivo jokati
  13.      nèutihljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. ki (dolgo) ne utihne: neutihljiv smeh; neutihljivo stokanje ranjencev // ekspr. pogost, pogosten: materina neutihljiva graja nèutihljívo prisl.: kos je neutihljivo pel
  14.      nèutolážen  -a -o prid. (-) ki ni utolažen: neutolažen otrok; odšel je neutolažen
  15.      nèutolážen  -žna -o prid. (-ā) knjiž. neutolažljiv: ko je umrl mož, je bila neutolažna
  16.      nèutolažljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da utolažiti: neutolažljiv otrok; ob sinovi nesreči je bil neutolažljiv / planila je v neutolažljiv jok nèutolažljívo prisl.: neutolažljivo ihteti
  17.      nèutŕjen  -a -o prid. (-ŕ) ki ni utrjen: neutrjeno cestišče / ekspr. neutrjeni meščani neodporniarheol. neutrjena naselbina naselbina brez obrambnega obzidja ali nasipa
  18.      nèutrúden  -dna -o prid. (-ū) nav. ekspr. 1. ki vztrajno in z veliko vnemo opravlja svoje delo: neutruden delavec, pisatelj / občudovali so njegovo neutrudno delo / kljub neutrudnemu iskanju ga niso našli vztrajnemu 2. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neutrudna požrtvovalnost, pridnost nèutrúdno prisl.: neutrudno delati, pisati
  19.      nèutrudljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne utrudi (hitro): neutrudljivi fantje so jih ves dan vodili po mestu / do jutra je bilo še dolgo, njegove misli pa so bile neutrudljive // ki ne utruja, utrudi: prijetno, neutrudljivo delo ima 2. knjiž. ki vztrajno in z veliko vnemo opravlja svoje delo; neutruden: večkrat se je spomnil svojega neutrudljivega učitelja nèutrudljívo prisl.: neutrudljivo pomagati, vaditi
  20.      nèuvidéven  -vna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki mu manjka uvidevnosti, razumevanja: neuvideven vzgojitelj / nekateri neuvidevni obiskovalci bolnike z govorjenjem preveč utrujajo
  21.      nèuvrščèn  -êna -o prid. (- -é) navadno v zvezi z država ki ni vključen v politične ali vojaške bloke: sodelovanje neuvrščenih držav; Jugoslavija je neuvrščena država / publ. neuvrščena politika; sam.: gibanje neuvrščenih
  22.      nèužíten  -tna -o prid. (-) ki ni užiten: neužitne dele živali uporabijo za gnojila; stara jed je neužitna / užitne in neužitne gobe // ekspr. slab, nekvaliteten: neužitna povest; kar je skuhala, se mu je zdelo neužitno ● ekspr. to je neužiten človek zoprn
  23.      nèvábljen  -a -o prid. (-á) knjiž. nepovabljen: nevabljeni gostje
  24.      nèvabljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. neprijeten, pust: nevabljiva pokrajina / ekspr. njegov položaj je precej nevabljiv težaven, mučen
  25.      nèvájen  -a -o prid. (-) ki ni vajen, ni navajen česa: gorskih poti nevajen človek; videti je, da je nevajen dela in naporov / oči, nevajene svetlobe, so se težko privajale soncu / nevajen jezdec, plezalec neizurjen

   10.089 10.114 10.139 10.164 10.189 10.214 10.239 10.264 10.289 10.314  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA