Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (10.201-10.225)
- nèuslúžen -žna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka uslužnosti, ustrežljivosti: neuslužen natakar ♪
- nèusmérjen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni usmerjen: neusmerjena svetloba / neusmerjen razvoj ♪
- nèusmíljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka usmiljenja, dobrote: neusmiljen človek; trd, neusmiljen gospodar; biti neusmiljen do koga / ekspr.: neusmiljena roka; neusmiljeno srce / ekspr. neusmiljena smrt, usoda / ostra, neusmiljena kritika neprizanesljiva nèusmíljeno prisl.: neusmiljeno pretepati; neusmiljeno ravnati s kom; neusmiljeno uničevati ♪
- neusmíljen -a -o prid. (ȋ) ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neusmiljena pripeka, vročina; njegovo neusmiljeno kričanje je privabilo veliko ljudi / neusmiljeno vreme slabo, grdo neusmíljeno prisl.: neusmiljeno se dere; sonce neusmiljeno pripeka; neusmiljeno vroče je ♪
- nèusójen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ekspr. ki (komu) ni usojen: stopala je za krsto neusojenega ji zaročenca / manjkalo je samo še nekaj neusojenih let, da bi uresničil svoj načrt ♪
- nèuspèl in nèuspél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki ni uspel, se ni posrečil: kljub neuspelemu poskusu ni odnehal; neuspela akcija, operacija / neuspela predstava / publ. neuspel umetnik nepriznan ♪
- nèuspéšen -šna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki nima uspeha: neuspešen pouk; neuspešna vzgoja; neuspešna pogajanja / neuspešen pisatelj; neuspešen študent / iskanje je bilo neuspešno brezuspešno ♪
- nèusposóbljen -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni usposobljen: strokovno neusposobljeni delavci; za to delo je neusposobljen ♪
- nèustaljèn -êna -o in nèustáljen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ȃ) ki ni ustaljen: neustaljeni izrazi, pojmi / mladi, še neustaljeni ljudje ♪
- nèustáven -vna -o prid. (ȅ-á) jur. brezustaven: neustavna doba // protiustaven: neustavno dejanje ♪
- nèustavljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da ustaviti, zadržati: neustavljiv napad; neustavljiv razvoj industrije; neustavljiva moč, vnema / stresal ga je neustavljiv drget; neustavljiv smeh 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neustavljiva želja; zajelo ga je neustavljivo razburjenje / njena neustavljiva ljubkost ga je premagala ∙ ekspr. z neustavljivo silo jo je vleklo domov zelo, močno nèustavljívo prisl.: neustavljivo drveti, prodirati; neustavljivo lep otrok ♪
- nèustrášen -a -o prid. (ȅ-ȃ) knjiž. pogumen, odločen: neustrašeni borci, vojaki / z neustrašenim glasom je povedal, kaj misli o njem ♪
- nèustrášen -šna -o prid. (ȅ-ȃ) pogumen, odločen: pogumni, neustrašni ljudje / poznali so njegov neustrašni značaj ♪
- nèustrašljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) redko pogumen, odločen: neustrašljiv človek, junak ♪
- nèustrezajóč tudi nèustrezajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) redko neprimeren: glasbena skupina ni najboljša zaradi neustrezajočih instrumentov ♪
- nèustrézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) neprimeren: neustrezna pripomba / evfem.: živi v neustreznih razmerah slabih; ima majhno, neustrezno stanovanje slabo / neustrezen izraz; neustrezna beseda ♪
- nèustrežljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni ustrežljiv: neprijazna, neustrežljiva prodajalka ♪
- nèustrojèn -êna -o tudi nèustrójen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ọ́) ki ni ustrojen: neustrojena koža ♪
- nèustvarjálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni ustvarjalen: to so neustvarjalni ljudje / njegov neustvarjalni odnos ovira sodelavce ♪
- nèustvarljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. neuresničljiv, neizvedljiv, neizpolnljiv: neustvarljivi načrti / neustvarljive obljube ♪
- nèutajljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da utajiti, prikriti: neutajljivi dohodki; neutajljiva krivda; neutajljiva dejanja / neutajljiva resnica; to so neutajljiva dejstva / neutajljivo razburjenje, veselje // knjiž. neizpodbiten, nedvomen: bliža se neutajljiv konec; neutajljiv poraz, uspeh / razlika med njima je neutajljiva nèutajljívo prisl.: podatki neutajljivo pričajo o tem ♪
- nèutemeljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni utemeljen: neutemeljena pritožba, prošnja / neutemeljen strah; neutemeljene govorice, izjave / psihološko neutemeljeno dejanje nèutemeljêno prisl.: neutemeljeno obtoževati ♪
- nèutéšen -šna -o prid. (ȅ-ẹ̄) nav. ekspr. ki se ne da utešiti: obšla ga je neutešna žalost // neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešna želja po svobodi; močno, neutešno hrepenenje nèutéšno prisl.: neutešno jokati ♪
- nèutešèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni utešen: neutešen otrok / neutešen jok; neutešena radovednost / neutešena lakota / neutešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: neutešene želje; njeno hrepenenje je bilo neutešeno 2. knjiž., redko (spolno) nezadovoljen; nepotešen: neutešena žena / neutešena sla ♪
- nèutešljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da utešiti: v svoji potrtosti je bila neutešljiva / neutešljiva žalost / neutešljiva lakota, žeja // knjiž. neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešljive želje; misel na dom jo je navdala z neutešljivim hrepenenjem nèutešljívo prisl.: neutešljivo jokati ♪
10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301