Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prha (26-35)



  1.      pŕh  medm. () posnema glas pri prhanju: konj strese glavo in prh, se razpršijo kapljice
  2.      pŕhek  stil. prhák -hka -o stil.prid. ŕ) 1. sestavljen iz drobnih, nesprijetih delcev: prhek sneg; ta zemlja je prhka // redko ki se (rad) lomi, drobi; krhek: prhka kost, skala / prhko pecivo 2. redko trhel, preperel: prhka deska / listine so po pregibih že prhke 3. nar., v zvezi z jabolko zmehčan, uležan: prhko jabolko ● knjiž., redko strah ga dela prhkega šibkega, neodpornega; redko sadje je spomladi večkrat prhko ni sočno
  3.      prhèt  -éta m ( ẹ́) redko prhanje: prhet konj
  4.      pŕša  -e ž (ŕ) star. prha: stala je pod pršo / prša morskega vala
  5.      razpŕhniti  -em dov.) s pihom, prhanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razprhniti seme, žerjavico razpŕhniti se hitro, slišno se razleteti: ptice se ob poku razprhnejo; razprhniti se na vse strani / ekspr. ljudje so se razprhnili hitro razšli; pren. misli se razprhnejo
  6.      strézniti  -im tudi iztrézniti -im dov. (ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da postane kdo trezen: strezniti pijanega človeka; polili so ga z mrzlo vodo, da bi se streznil; v trenutku se je streznil 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: nesreča jo je streznila; prijatelji so ga skušali strezniti; te besede so ga streznile kot mrzla prha; fant se je streznil in začel študirati stréznjen tudi iztréznjen -a -o: streznjen človek; streznjen pogled na svet; ni še popolnoma streznjen
  7.      stušírati  -am dov. () pog. umiti s prho; oprhati: mati je stuširala otroka; stuširati se z mrzlo vodo
  8.      túš 2 -a m () pog. prha: kopalnica s tušem / vroč tuš; novica je nanjo delovala kot mrzel tuš / stopiti pod tuš / po tušu je šel v posteljo po prhanju / srečanje je bilo hud tuš zanj hudo razočaranje, neprijetno presenečenje
  9.      tušírati 2 -am nedov. in dov. () pog. umivati s prho; prhati: tuširati otroke; tuširati se s toplo vodo
  10.      žvála  -e ž (á) nav. mn. 1. železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda: odpeti žvale; konj je prhal in grizel žvale 2. med. boleča razpoka v ustnem kotu: namazati žvale

   1 26




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA