Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prha (11-35)

11.      popŕhati  -am dov. (r̄) z razpršeno tekočino zmočiti, ovlažiti: poprhati obraz s hladno vodo; vsak večer se poprha ● ekspr. sneg je poprhal skalne vrhove jih pokril v tanki, rahli plasti popŕhan -a -o: s snegom poprhane skale ♪
12.      razprhávati  -am nedov. (ȃ) s pihom, prhanjem delati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razprhavati seme razprhávati se ekspr. hitro se razhajati: ob strelih so se ljudje razprhavali ♪
13.      spŕhati  -am dov. (r̄) redko sprhutati: na dvorišču je sprhal petelin; prim. izprhati ♪
14.      zapŕhati  -am dov. (r̄) 1. večkrat prhniti: v hlevu je zaprhal konj; žrebec je od vznemirjenja zaprhal 2. ekspr. prhajoč reči: umakni se, je jezno zaprhal ● redko kokoš je zaprhala zaprhutala ♪
15.      hrampljáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. hrustati: Le konji so še hrampljali in prhali, ker se jim je vsipal prah od suhe klaje v nozdrvi (F. Finžgar) ♪
16.      hrčáti  -ím nedov. (á í) redko 1. smrčati: v spanju je glasno hrčal 2. hrzati, prhati: konji hrčijo ♪
17.      hŕpati  -am nedov. (r̄) 1. ekspr., redko smrčati: gospodar je glasno hrpal 2. redko hrzati, prhati: konj je hrpal in se vzpenjal 3. nar. dajati hropeč glas ob prežvekovanju: vola sta zadovoljno hrpala (Prežihov) ♪
18.      kònj  kônja m, mest. ed. kônju in kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. kônjih tudi kónjih (ȍ ó) 1. domača žival, ki se goji zlasti zaradi vprege in ježe: konj ga je brcnil; konj bije s kopiti ob tla; konja sta hrzala, prhala in se vzpenjala; voz so vlekli štirje konji; konja brzdati, krtačiti, osedlati, podkovati; zajahali so konje; z bičem udariti po konju; bel, rjav konj; rezgetanje konj; gara kot konj; je močna kot konj; bil je vedno na cesti kot fijakarski konj / ta konj brca in grize / bos konj brez podkev, nepodkovan; bosanski konj majhne rasti, uporaben zlasti za prenašanje tovorov; čistokrven, dirkalni konj; jahalni konj primeren, izurjen za jahanje; poštni konj; ima tovornega konja; pren., ekspr. skozi predor drvi železni konj // igrača v obliki konja: deček je jahal lesenega konja / gugalni konj 2. slabš. velik, neroden človek: si pa res konj / kot psovka glej, kam stopiš, konj 3. šah. šahovska figura, ki se polaga na polje za dve mesti naprej in eno vstran; skakač: vzeti damo s konjem; vrednost konja 4. šport. telovadno orodje z ročaji ali brez njih za gimnastične vaje, preskoke: skakati čez konja / konj na šir postavljen pri gimnastičnih vajah počez ● ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake; pog. delati iz muhe konja močno pretiravati; ekspr. biti na konju uspeti, doseči cilj ◊ vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; belgijski konj konj belgijske pasme; hladnokrvni konj konj težje pasme, ki se uporablja za delo; polnokrvni konj konj angleške ali arabske pasme ali njun križanec; zool. nilski ali veliki povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius ♪
19.      mŕzel  -zla -o [ǝu̯] prid. (ȓ) 1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke // ki vzbuja, povzroča občutek mraza: mrzel veter; nasloniti se s čelom na mrzel zid / ekspr.: mrzli bajoneti; mrzli lunini žarki; mrzle zvezde; mrzlo zimsko nebo // ki ima temperaturo okolice: leči v mrzlo posteljo; mrzla prha; umivati se v mrzli vodi; piti mrzlo mleko / preživeti zimo v mrzli sobi nezakurjeni; peč je še mrzla / postreči z mrzlimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; mrzla večerja večerja iz mrzlih jedi 2. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: mrzel nasmeh; premeril ga je z mrzlim pogledom; mrzel sprejem; odgovoriti z mrzlimi besedami / ekspr. oditi v mrzlo tujino / ekspr., v povedni rabi do njega je bila zmeraj mrzla neprijazna, sovražna 3. ki se ne da vplivati čustvom; hladen: mrzel znanstvenik / to mu narekuje mrzli razum; mrzla logika, razsodba; mrzlo opazovanje v naravoslovju / ekspr. mrzla sovražnost // nav. ekspr. ki ne izraža čustev: mrzla glasba, lepota; mrzle oči / lep, a mrzel človek 4. knjiž. zelo neprijeten, tesnoben: mrzel molk; mrzel strah; mrzla groza; spreletela ga je mrzla slutnja / mrzla barva neugodno delujoča ● mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; mrzli stric očetov ali materin bratranec; nizko samo poskusi me udariti, pa boš mrzel te bom ubil; mrzle barve modra, zelena, siva barva; ekspr. biti mrzle krvi ne vdajati se čustvom; nar. mrzla žlahta daljno sorodstvo; ekspr. ima mrzlo srce ni dostopen za ljubezen, sočutje; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost ◊ agr. mrzli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju navadno ne segreje; mrzla tla tla, pri katerih je voda blizu površine; lov. mrzla sled sled, pri kateri je dah ohranjen le pri tleh; med. mrzli obkladek; meteor. mrzli dan dan s temperaturo pod 0° C; mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl mrzel zrak; mrzla fronta del atmosferske fronte, kjer prodira mrzel zrak; tekst. mrzli otip otip, ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti; hladni otip mŕzlo prisl.: mrzlo gledati, reči; perilo se mrzlo lepi h koži; ob teh besedah ga je mrzlo spreletelo / v povedni rabi: ob vodi je bilo ledeno mrzlo; bilo je mrzlo, da bi se mu skoraj zanohtalo ◊ etn. vroče, mrzlo otroška igra, pri kateri se z vzklikom vroče, mrzlo opozarja na bližino ali oddaljenost skritega predmeta; sam.: upadli obrazi so izražali nekaj mrzlega; ne smete piti nič mrzlega; hraniti na mrzlem ♪
20.      nozdŕv  -i in -í ž (ȓ) nav. mn. parna (zunanja) nosna odprtina zlasti pri konju: iz nozdrvi se kadi // del nosu, ki tvori to odprtino: stiskati nozdrvi; prhati z nozdrvmi / knjiž., ekspr. bojevniku so drgetale nozdrvi nosníce ♪
21.      odpŕhniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. s pihom, prhanjem odstraniti: odprhniti vodo iz nosa / odprhnil je drobtinice, pepel s suknjiča 2. hitro, slišno odleteti: ptič je odprhnil / zasmejala se je in kakor srna odprhnila iz sobe hitro odšla ♪
22.      ostríti  -ím nedov., ostrèn (ȋ í) 1. delati kaj (bolj) ostro: ostriti konico, nož, rezilo; ostriti z brušenjem, klepanjem / pes si ob kosti ostri zobe // dajati čemu koničasto obliko: ostriti hmeljevke, kolje / redko ostriti svinčnik šiliti 2. knjiž. delati kaj bolj razločno: zarja ostri vrhove gor; v mraku se ostrijo grebeni // delati kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: ostriti kriterije, naziranja; merila za ocenjevanje se ostrijo 3. knjiž. delati bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev: ostriti čute, sluh, vid / ostriti si uho // delati bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: ostriti duha, razum / ostriti gledalčev okus 4. knjiž. večati, stopnjevati: ostriti napetost, nasprotja / ostriti narodno zavest ● knjiž., ekspr. v tej reviji so ostrili pero zlasti mladi pisatelji so pisali vanjo; konji so začeli prhati in ostriti ušesa postavljati jih v pokončen položaj; knjiž. odnosi med njimi se vedno bolj ostrijo postajajo vedno bolj napeti ostrèč -éča -e: konj z ostrečimi ušesi; ostreča se nasprotja ♪
23.      popŕh  -a m (ȓ) 1. knjiž. tanka, rahla plast česa sipkega, zlasti snega: sonce je stopilo poprh; poprh na skalah / snežni poprh / z oslabljenim pomenom poprh slane; pren. poprh liričnosti v drami 2. agr. tanka voščena prevleka na listju in sadežih: poprh na slivah; listi z modrim poprhom 3. glagolnik od poprhati: poprh z razpršilom ♪
24.      práskati  -am nedov., tudi praskála (á) 1. potegovati po čem a) z nohti, kremplji: praskati boleče mesto; pes praska po vratih; ušive opice so se praskale; praskati se po glavi, tilniku b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: praskati z lopato po tlaku; otroci so praskali z žeblji po zidovih 2. rad napadati s kremplji: pazi, ta mačka praska / kadar je pobesnela, je praskala in grizla; petelina sta se praskala in kljuvala 3. s praskanjem odstranjevati: praskati madež; praskati rjo s pokrova; praskati si umazanijo s prsta 4. dajati ostre, neprijetne glasove: pero je praskalo in škrtalo / krogle so praskale // praskajoč se premikati: stara igla praska po plošči; pero je praskalo po papirju 5. povzročati neprijeten, pekoč občutek: drobir me praska po hrbtu; prah ga je praskal v grlu; brezoseb. prehlajen sem in v grlu me praska / pijača ga je prijetno praskala po grlu 6. pog., ekspr. iti, hoditi: kam jo pa praskaš; praskal sem po trdi, kamniti cesti ● ekspr. konj prha in praska v klanec kopajoč, drsajoč s kopiti gre, stopa; slabš. o tem je nekaj praskal po časopisih pisal; slabš. praskati po strunah igrati na glasbilo s strunami; star. ne praskam se rad s sosedi nisem rad z njimi v sovražnem, neprijaznem odnosu; ekspr. premalo nas je, da bi se praskali z njimi bojevali; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka; ne praskaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo práskati se z rahlim praskanjem zlasti za ušesi izražati to, kar določa sobesedilo: praskal se je po glavi, ne vedoč, kaj bi rekel; v zadregi se je praskal za ušesom praskáje: premišljeval je, praskaje se za ušesi praskajóč -a -e: v zadregi praskajoč se po nosu, je gledal v tla; praskajoč zvok ♪
25.      pretrgávati  -am nedov. (ȃ) večkrat pretrgati: pretrgavati sukanec; nit se rada pretrgava trga / tišino je pretrgavalo prhanje konj / redko pretrgavati govorečega z vprašanji prekinjati ♪
26.      pŕh  medm. (ȓ) posnema glas pri prhanju: konj strese glavo in prh, se razpršijo kapljice ♪
27.      pŕhek  stil. prhák -hka -o stil. -ó prid. (ŕ ȃ ŕ) 1. sestavljen iz drobnih, nesprijetih delcev: prhek sneg; ta zemlja je prhka // redko ki se (rad) lomi, drobi; krhek: prhka kost, skala / prhko pecivo 2. redko trhel, preperel: prhka deska / listine so po pregibih že prhke 3. nar., v zvezi z jabolko zmehčan, uležan: prhko jabolko ● knjiž., redko strah ga dela prhkega šibkega, neodpornega; redko sadje je spomladi večkrat prhko ni sočno ♪
28.      prhèt  -éta m (ȅ ẹ́) redko prhanje: prhet konj ♪
29.      pŕša  -e ž (ŕ) star. prha: stala je pod pršo / prša morskega vala ♪
30.      razpŕhniti  -em dov. (ŕ ȓ) s pihom, prhanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razprhniti seme, žerjavico razpŕhniti se hitro, slišno se razleteti: ptice se ob poku razprhnejo; razprhniti se na vse strani / ekspr. ljudje so se razprhnili hitro razšli; pren. misli se razprhnejo ♪
31.      strézniti  -im tudi iztrézniti -im dov. (ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da postane kdo trezen: strezniti pijanega človeka; polili so ga z mrzlo vodo, da bi se streznil; v trenutku se je streznil 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: nesreča jo je streznila; prijatelji so ga skušali strezniti; te besede so ga streznile kot mrzla prha; fant se je streznil in začel študirati stréznjen tudi iztréznjen -a -o: streznjen človek; streznjen pogled na svet; ni še popolnoma streznjen ♪
32.      stušírati  -am dov. (ȋ) pog. umiti s prho; oprhati: mati je stuširala otroka; stuširati se z mrzlo vodo ♪
33.      túš ² -a m (ȗ) pog. prha: kopalnica s tušem / vroč tuš; novica je nanjo delovala kot mrzel tuš / stopiti pod tuš / po tušu je šel v posteljo po prhanju / srečanje je bilo hud tuš zanj hudo razočaranje, neprijetno presenečenje ♪
34.      tušírati ² -am nedov. in dov. (ȋ) pog. umivati s prho; prhati: tuširati otroke; tuširati se s toplo vodo ♪
35.      žvála  -e ž (á) nav. mn. 1. železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda: odpeti žvale; konj je prhal in grizel žvale 2. med. boleča razpoka v ustnem kotu: namazati žvale ♪

   1 11