Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prevagati (1)

1.      prevágati  -am dov. (ȃ) pog. prevladati: te tendence takrat niso mogle prevagati / preh. pri njej slabe lastnosti prevagajo dobre ● pog. vse blago so prevagali pretehtali; pog. vera v človeka je prevagala vse težave je bila močnejša prevágati se prevesiti se, nagniti se: čoln se je prevagal ♪