Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
preudarjen (1) 
- preudáriti -im dov. (á ȃ) s podrobnim razčlenjevanjem dejstev, podatkov priti do kakih zaključkov: naglo je vse preudaril in začel ukrepati; preudariti mora, kje naj se zaposli / preudariti vsako besedo // oceniti: preudariti okoliščine, položaj preudárjen -a -o: dobro preudarjen cilj; preudarjene besede ♪