Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
preučen (1)
- preučèn -êna -o prid. (ȅ é) 1. preveč učen: vi ste preučeni zame / njegovo govorjenje je bilo preučeno, da bi ga razumel 2. ekspr. zelo učen, pameten: zapiski preučenega moža ♪