Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pretok (37)

1.      pretòk  -óka m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od pretakati ali pretočiti: pravočasen pretok vina / omogočiti pretok plina, zraka; ovirati pretok; cevi za pretok vode / pretok krvi / pretok kapitala / pretok informacij, podatkov; pretok prometa, vozil // količina plina, tekočine, ki preide v časovni enoti skozi izbrani presek: pretok zraka se poveča, zmanjša; izmeriti pretok vode 2. redko prekop, kanal: jezeri sta povezani s pretokom; z ločjem zarasel pretok / izkopati pretok ◊ fiz. magnetni pretok količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka ♪
2.      pretóka  -e ž (ọ̑) star. struga: pretoke so suhe; voda teče po pretoki ♪
3.      akvadúkt  -a m (ȗ) grad. mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug: še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov ♪
4.      flúks  -a m (ȗ) fiz., v zvezi magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni pretok ♪
5.      gáuss  -a [gau̯s] m (ȃ) fiz. enota za merjenje gostote magnetnega pretoka, desettisočina tesla: magnetno polje z jakostjo sto tisoč gaussov ♪
6.      hidrometríja  -e ž (ȋ) veda o merjenju višine vode, njene hitrosti in pretoka ♪
7.      inducírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. sklepati iz posameznega na splošno: pravilno inducirati / iz nekaterih pojavov inducirati pravila, resnice // redko povzročati, vzbujati: dogodki so inducirali poseben razvoj; inducirati čustva 2. elektr. vzbujati električno napetost s spreminjanjem magnetnega pretoka: inducirati napetost v tuljavi inducíran -a -o: inducirani tok tok, ki ga povzroči inducirana napetost v električnem krogu; inducirana napetost; inducirane spremembe ♪
8.      indúkcija  -e ž (ú) 1. knjiž. sklepanje iz posameznega na splošno: pri pouku uporabljati indukcijo; priti do zaključkov z indukcijo; indukcija in dedukcija 2. elektr. pojav, pri katerem nastane električna napetost zaradi spreminjanja magnetnega pretoka: izkoriščati indukcijo / lastna indukcija pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost med krajiščema te tuljave; medsebojna indukcija pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost v drugi, bližnji tuljavi ◊ mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število ♪
9.      induktívnost  -i ž (ȋ) fiz. sorazmernostni koeficient med magnetnim pretokom in električnim tokom po tuljavi: enota induktivnosti / dušilka ima veliko induktivnost ♪
10.      kontrákcija  -e ž (á) knjiž. skrčenje, krčenje: ekspanzija in kontrakcija ◊ fin. kontrakcija denarnega obtoka; grad. prečna kontrakcija vode prečno zoženje pretoka vode; lingv. kontrakcija nastanek samoglasnika iz dveh ali treh samoglasnikov, skrčenje; med. kontrakcija mišic, žil ♪
11.      lopúta  -e ž (ú) 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor: odpreti loputo na letalu; vzdignil je loputo in se spustil v klet; loputa v stropu 2. teh. vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka: pripreti loputo / dušilna loputa ki duši, zmanjšuje tok plina; zapiralna loputa; zračna loputa 3. redko del oblačila, pokrivala, ki se da zavihati: spustil je lopute kučme čez ušesa / hlače na loputo bavtaro ● redko loputa mlina na veter se je zlomila lopata ◊ anat. vsaka od mrenic, ki sestavljajo srčno zaklopko; bot. del, s katerim se glavičasti plod ob dozoritvi podolžno odpre ♪
12.      magnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; magnetni pomnilnik del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever-jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom magnétno prisl.: železo postane magnetno nasičeno ♪
13.      maxwell  -a [máksvel in méksvel] m (ȃ; ẹ̑) fiz. enota za merjenje magnetnega pretoka, stomilijonina webra ♪
14.      móst  -ú in -a m, daj., mest. ed. môstu in móstu; mn. mostóvi stil. mósti (ọ̑) 1. objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: čez reko, nad potokom je most; pod tako težo bi se most podrl; graditi most z modernimi pripomočki; minirati most; voda je podrla most; iti, peljati se čez most; trden, velik most / cestni, železniški most; dravski, savski most; dvižni most; kamniti, leseni, železobetonski most; zasilni most; most za pešce // teh. temu objektu podobna naprava za pretok vode, nafte: za dovod tlačne cevi k centrali bo treba napraviti tudi most // knjiž. kar je podobno temu objektu: Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo 2. ekspr. kar povzroča sodelovanje med različnima stranema: graditi most do bližnjega; najti most med narodoma; zgraditi most med življenjem in znanostjo; duhovni most med njimi in nami / gospodarski most med vzhodom in zahodom / most pomoči ● ekspr. podreti vse mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; žarg., šol. oslovski most Pitagorov izrek; star. tehtnica na most mostna tehtnica; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most ◊ adm. knjigovodski most črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; alp. ledeniški most plast snega ali ledu, ki sega čez ledeniško razpoko; avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; etn. most naprava za dovoz na skedenj; (trden) most otroška igra, pri kateri prehaja vrsta pod dvignjenimi sklenjenimi rokami enega ali več parov sodelujočih; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; grad. ločni most katerega glavni nosilni element je lok; viseči most; nosilnost mostu; razpetina mostu razdalja med opornikoma; kor. most vzvratni upogib telesa, pri katerem so prsti rok oprti na tla; med. most spoj, s katerim je umetni zob pritrjen na sosednja zdrava zoba; mostiček; navt. most vodoravna naprava za prehod ljudi in prenos tovora med obalo in ladjo; poveljniški most; obrt. most del očal, ki povezuje okularja; šport. most (odskočna) miza; voj. pontonski most most, ki sloni na pontonih ♪
15.      pípa  -e ž (í) 1. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom: iztrkati, natlačiti pipo; vzeti pipo iz ust; kadil je iz dolge pipe; lesena, lončena, porcelanasta pipa; s srebrom okovana pipa; pipa s kratko cevjo / vodna pipa v orientalskem okolju pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo; tobak za pipo / kaditi pipo; prižgal si je pipo 2. priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin in plinov: odpreti, zapreti pipo; pipa na sodu / plinska, vodovodna pipa / pipa pušča; iz slabo zaprte pipe kaplja; iz pipe teče voda ● pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. krčmar je imel na pipi dobro rebulo je prodajal, točil; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva se ◊ obrt. steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. pipa okrov z vrtljivim stožcem, ki ima prečno odprtino za reguliranje pretoka; kotna pipa na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; mešalna pipa ki omogoča mešanje dveh tekočin; mrazna pipa za iztok vode iz cevja ♪
16.      pretóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pretok: povečati pretočne zmogljivosti jarka / pretočna cev; pretočna naprava / meriti pretočno količino vode ♦ elektr. pretočna elektrarna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena; grad. pretočno polje jeza odprtina, skozi katero lahko teče voda čez jez, skozi jez; teh. pretočni bojler bojler, v katerem se voda greje, ko teče skozenj ♪
17.      prótitók  -a m, mn. prótitokóvi in prótitóki (ọ̑-ọ̑) toku po smeri nasprotni tok: v rečnem zalivu je nastal protitok; pren., publ. pretok kapitala s protitokom blaga ♪
18.      razbremenílen  -lna -o prid. (ȋ) ki razbremeni, razbremenjuje: razbremenilna opora / razbremenilna priča / razbremenilna izjava / razbremenilne okoliščine / razbremenilna cesta cesta, na katero se preusmeri del prometa s kake zelo prometne ceste ◊ grad. razbremenilni kanal kanal za dodatno odvajanje vode ob velikih pretokih; jur. razbremenilni dokaz ♪
19.      razbremenílnik  -a m (ȋ) 1. teh. naprava za zmanjšanje vodnega tlaka v dovodnih ceveh: vodovod ima dva razbremenilnika 2. grad. kanal za dodatno odvajanje vode ob velikih pretokih: gradnja razbremenilnikov ♪
20.      razdelílnik  -a m (ȋ) 1. seznam, ki določa, kako se kaj razdeli: narediti razdelilnik; razdelilnik živil 2. teh. priprava, ki omogoča pretok plina, vode v več smeri: vdelati razdelilnik; razdelilnik v obliki črke T 3. avt. priprava, ki omogoča dovajanje vžigalne napetosti posameznim svečkam bencinskega motorja: pregledati razdelilnik ♪
21.      razdelívec  -vca m (ȋ) 1. teh. priprava, ki omogoča pretok plina, vode v več smeri: vdelati razdelivec / razdelivec plina 2. avt. priprava, ki omogoča dovajanje vžigalne napetosti posameznim svečkam bencinskega motorja: pregledati razdelivec 3. nestrok. priprava z vtičem in dvema ali več vtičnicami, strok. razvodnica: v sobi je premalo vtičnic, zato potrebujemo razdelivec ♪
22.      stíšček  -čka m (ȋ) teh. priprava za stisnjenje gumijaste cevi: zmanjšati pretok s stiščkom; gumijasta cevka pri sokovniku z jeklenim stiščkom ♪
23.      tésla  -e tudi -a m (ẹ́) fiz. enota za merjenje gostote magnetnega pretoka ♪
24.      troják  -a m (á) teh. priprava, ki omogoča razdelitev pretoka gasilnih sredstev v tri cevovode: razviti cev od črpalke do trojaka; ventili trojaka ♪
25.      ventíl  -a m (ȋ) 1. teh. naprava za reguliranje pretoka tekočin in plinov s čepom na steblu: odviti, priviti ventil; ventil na jeklenki; okrov ventila / kotni ventil na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; redukcijski ventil ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare; tlačni ventil skozi katerega izteka tekočina iz črpalke, plin iz batnega kompresorja; varnostni ventil ki se avtomatično odpre, ko tlak tekočine, plina preveč naraste ♦ elektr. ventil elektronska naprava, ki prepušča električni tok zlasti v eni smeri; muz. ventil priprava pri trobilih za podaljšanje zračnega stebra v cevi instrumenta, ki omogoča igranje kromatičnih tonov; strojn. iglasti ventil ki zapira z dolgim in ozkim stožcem; sesalni ventil skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja 2. ekspr. kar sprošča veliko čustveno vznemirjenost: iskati si ventile v naravi / ventil kritike, smeha; ventil za jezo / satira je družbeni ventil ♪

1 26