Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prest (76-100)


  1.      prestrégati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž., redko prestrezati: prestregati deževnico / prestregati zračni tok / prestregati pisma ♪
  2.      prestrél  -a m (ẹ̑) glagolnik od prestreliti: prestrel glave, okna ♦ med. prestrelina ♪
  3.      prestrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi prestrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob prehodu skozi telo: izstrelne in prestrelne rane ♪
  4.      prestrelína  -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla ob prehodu skozi telo: prestreline, izstreline in vstreline ♪
  5.      prestrelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prestreliti: prestrelitev roke / rana od prestrelitve se mu slabo zdravi ♪
  6.      prestrelíti  -ím dov., prestréli in prestrêli; prestrélil (ȋ í) s strelom, streli narediti luknjo, odprtino a) skozi kaj: prestreliti steno, strop / prestreliti komu prsi; prestreliti roko, srce; prestreliti si glavo / rafal jo je prestrelil; pren., ekspr. ostri žvižgi so prestrelili zrak b) skozi ovoj, steno česa: zasledovalci so mu prestrelili kolesa ∙ ekspr. prestrelila jo je ostra bolečina začutila je ostro bolečino; ekspr. ljubezen mu je prestrelila srce zaljubil se je; trpi zaradi ljubezni; ekspr. prestreliti koga z očmi, s pogledom ostro ga pogledati prestreljèn -êna -o: padel je s prestreljeno glavo; roko ima prestreljeno ∙ žarg. ves sem prestreljen zelo sem utrujen, izčrpan ♪
  7.      prestréti  -strèm dov., prestŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. 1. pregrniti, pogrniti: prestreti preproge po tleh / prestrla je mizo z belim prtom 2. prekriti, pokriti: temni oblaki so prestrli jasno nebo prestŕt -a -o: s kopreno prestrte oči ♪
  8.      prestrezálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prestrezanje: prestrezalna naprava ♦ voj. prestrezalno letalo lovsko letalo za prestrezanje (sovražnikovih) letal ♪
  9.      prestrezálo  -a s (á) agr. del priprave, stroja, s katerim se zajame, loči pridelek pri spravilu ali dodelavi: večina izkopalnikov ima prestrezala raznih oblik; kosilnica s prestrezalom ♪
  10.      prestrézanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prestrezati: prestrezanje krvi; naprava za prestrezanje plina / prestrezanje zvočnih signalov / prestrezanje sovražnikovih letal ♪
  11.      prestrézati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: prestrezati odtekajočo kri; prestrezati vodo v škaf 2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: prestrezati svetlobni tok / prestrezati sovražnikove konvoje; stal je na cesti in prestrezal mimoidoče / ta plast prestreza žarke // delati, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: z roko je prestrezal leteče iveri / prestrezati udarce / prestrezati sovražnikove napade 3. (skrivaj, neopazno) prihajati do sporočil, ki so namenjena komu drugemu: prestrezati pisma; prestrezati telefonske pogovore 4. zaznavati z ustrezno pripravo: prestrezati zvočne signale // zaznavati zlasti s sluhom: znati prestrezati tudi rahle šume ◊ voj. prestrezati sovražna letala s prestrezalnimi letali onemogočati njihovo delovanje, gibanje prestrezajóč -a -e: branil se je, spretno in mirno prestrezajoč udarce; žarke prestrezajoča plast ♪
  12.      prestrézen  -zna -o prid. (ẹ̑) namenjen za prestrezanje: prestrezni jarek, žleb; prestrezne mreže ♦ geom. prestrezna ravnina ravnina, ki zapira pot svetlobnim žarkom ♪
  13.      prestréznik  -a m (ẹ̑) voj. lovsko letalo za prestrezanje (sovražnikovih) letal ♪
  14.      prestríči  -strížem dov., prestrízi prestrízite; prestrígel prestrígla (í) 1. s striženjem narediti dva dela: prestriči nit, trak 2. s striženjem narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: po nesreči je nekoliko prestrigla blago 3. ekspr. ustaviti, prekiniti: prestrigel je njun pogovor / že vem, kaj bi rad, je prestrigel njegove besede / splošno veselje je prestrigel krik o nesreči ● ekspr. prestriči nit življenja povzročiti smrt ♪
  15.      prestŕm  -a -o stil. -ó prid. (r̄ ŕ) preveč strm: prestrm breg, klanec; prestrma cesta prestŕmo tudi prestrmó prisl.: pot se obrne prestrmo navzgor / v povedni rabi prestrmo je, da bi se dalo pripeljati do tja ♪
  16.      préstrna  -e ž (ẹ̑) nar. prekmursko manjša rjuha za sušenje zrnja: želel si je pridelati vsaj prestrno prosa ♪
  17.      prestróg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) preveč strog: prestrogi starši / prestrog kritik / prestroga sodba ♪
  18.      prestrojíti  -ím dov., prestrójil (ȋ í) zastar. preoblikovati, preurediti: prestrojiti upravo; komisija se je prestrojila // spremeniti, predrugačiti: prestrojiti samega sebe / trudili so se, da bi ga prestrojili v junaka prestrojèn -êna -o: prestrojena razporeditev čet ♪
  19.      prestrojíti  -ím tudi prestrojíti -strójim dov., prestrójil tudi prestrôjil (ȋ í; ȋ ọ́) usnj. popolnoma, v celoti ustrojiti: prestrojiti kožo prestrojèn -êna -o tudi prestrójen -a -o: koža je že prestrojena ♪
  20.      prestrukturíranje  -a s (ȋ) glagolnik od prestrukturirati: prestrukturiranje proizvodnje / prestrukturiranje kulturnega prostora ♪
  21.      prestrukturírati  -am dov. (ȋ) knjiž. spremeniti strukturo: prestrukturirati gospodarstvo; v zadnjih desetletjih se je družba zelo prestrukturirala ∙ publ. temeljni odnos do sveta se je bistveno prestrukturiral spremenil ♪
  22.      prestvarítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prestvariti: pesniška, umetniška prestvaritev snovi ♪
  23.      prestváriti  -im dov. (á ā) star. spremeniti, predrugačiti: le kaj ga je tako prestvarilo; mislil je, da bo prestvaril svet prestvárjen -a -o: prestvarjen svet; sanje, prestvarjene v resničnost ♪
  24.      prestvárjati  -am nedov. (á) star. spreminjati, predrugačevati: mislil je, da bodo njegove ideje prestvarjale svet / umetnik prestvarja realno življenje v umetnost prestvarjajóč -a -e: prestvarjajoč dejavnik; prestvarjajoča pisateljeva moč ♪
  25.      preštefnjáti  -ám dov. (á ȃ) nižje pog. prebrskati, preiskati: preštefnjala je vse predale; preštefnjati žepe ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA