Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prest (26-50)

26.      prestének  -nka m (ẹ̑) knjiž. predelna stena: iz velike spalnice je s prestenkom naredil dve sobi; za prestenkom so kuhali; lesen, steklen prestenek ♪
27.      prêsti  prêdem in présti prédem nedov., stil. prèl prêla in préla (é; ẹ́) 1. z orodjem ali strojem oblikovati predivo v nit: predica prede; presti svilo, volno; presti na kolovrat, s kolovratom; ročno, strojno presti 2. delati pajčevino: pajek prede / pajek prede pajčevino / gosenica prede okoli sebe ovoj; pren., ekspr. mrak prede svojo temno pajčevino po kotih 3. oglašati se z mrmrajočim, brnenju podobnim glasom: maček prede; od zadovoljstva je predel kot maček 4. ekspr., navadno v zvezi z misel misliti, premišljevati: molčala sta in predla žalostne misli; dolgo je predel misli o najnovejših dogodkih 5. ekspr. naskrivaj pripravljati, delati, navadno kaj neprijetnega: nekaj prede proti nam / presti načrte za prihodnost 6. ekspr. govoriti, pripovedovati: obujali so spomine in predli razne zgodbe; take predeš, da ni za nikamor / presti pogovore pogovarjati se / kako pa kaj vaši otroci, je predel še naprej 7. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost določenega stanja v prostoru: molk je predel po hodnikih in učilnicah / megla prede po polju 8. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku biti, živeti v neugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah: presneto mi je že predlo; po očetovi smrti jima je začelo presti / prede nama za denar ● ekspr. huda, slaba, tanka, trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. trda mi prede za denar zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; presti čas z igro prstov kratkočasiti se, zabavati se; ekspr. presti dolgčas dolgočasiti se; ekspr. presti niti človekove usode določati človekovo usodo; star. presti zgodbo na dolgo nit na dolgo in široko jo pripovedovati; ekspr. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu zelo prêsti se in présti se knjiž., ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: polmrak se tiho prede skozi zastrta okna ● ekspr. nikoli ne veš, kaj se prede v njem kaj misli, premišljuje ♪
28.      préstica  -e ž (ẹ̄) 1. manjšalnica od presta: to ni presta, ampak prestica 2. pecivo iz krhkega testa v obliki številke osem: jesti prestice / oblikovati, peči prestice ♪
29.      prestilizácija  -e ž (á) glagolnik od prestilizirati: končati prestilizacijo besedila ♪
30.      prestilizírati  -am dov. (ȋ) stilno preoblikovati: prestilizirati besedilo, stavek / publ.: pisatelj, slikar je resnično pokrajino prestiliziral; prestilizirati dogodek v abstraktno razmišljanje prestilizíran -a -o: stavek je prestiliziran; prestilizirana resničnost ♪
31.      prestíljati  -am nedov. (í) 1. postiljati z drugim posteljnim perilom: kadar bolniku prestiljate, ni nujno, da vstane / prestiljati posteljo / vsak dan so mu sveže prestiljali 2. ponovno postiljati: ne prestiljaj, saj je dobro postlano ♪
32.      prestiráča  -e ž (á) zastar. preproga: tla so bila pregrnjena s prestiračo ♪
33.      prestirálo  -a s (á) knjiž. pregrinjalo: pokriti posteljo s prestiralom / odkrivati prestiralo s preteklosti ∙ nar. zahodno platneno prestiralo rjuha ♪
34.      prestírati  -am nedov. (ȋ ȋ) knjiž. 1. pregrinjati, pogrinjati: gospodinja je prestirala postelje; pod sedla so prestirali pisana prestirala 2. prekrivati, pokrivati: debela plast snega je prestirala polja; dolina se je začela prestirati z meglo ♪
35.      prestíž  -a m (ȋ) knjiž. ugled, veljava koga v primeri z drugimi, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost: njegov prestiž se je po tem dogodku povečal; to mu daje prestiž; boj za prestiž / družbeni, gospodarski, politični, vojaški prestiž; ta država ima tehnični prestiž v zraku / tako zahteva prestiž poklica ♪
36.      prestížen  -žna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prestiž: prestižni položaj / prestižni boj med voditelji / prestižni razlogi; to je prestižno vprašanje / imeti prestižni avtomobil avtomobil, ki je v skladu z ugledom, ki povečuje ugled lastnika ♪
37.      prestížnost  -i ž (ȋ) knjiž. značilnost prestižnega: izrabljati prestižnost svojega položaja ♪
38.      prestláti  -stéljem dov., prestêlji presteljíte (á ẹ́) 1. postlati z drugim posteljnim perilom: prinesla je rjuho in prevleke, da bi mu prestlala / prestlati bolniku posteljo / sveže prestlati 2. ponovno postlati: preden je šel spat, si je vselej posteljo prestlal in zrahljal prestlán -a -o: prestlana postelja ♪
39.      présto  prisl. (ẹ̑) muz., označba za hitrost izvajanja zelo hitro: igrati presto présto -a m stavek ali skladba v takem tempu: zaključni presto ♪
40.      prêstol  -óla in -ôla m (é ọ́, ó) 1. lepo oblikovan, okrašen stol, sedež kot znamenje vladarske oblasti: kralj je vstal s prestola; slonokoščen, zlat prestol z baldahinom; sedi kot na prestolu mogočno, oblastno / papež je sedel na prestolu / ekspr. kipar je upodobil Cervantesa, kako sedi na prestolu 2. nav. ekspr. vladar, dvor: zaprli so jih, ker so grozili prestolu; to srečanje je pomembno za državo in za prestol // vladarska oblast, vladarski položaj: kralju se prestol precej maje; odpovedati se prestolu; moč prestola se je v bolj oddaljenih pokrajinah hitro manjšala; boj za prestol / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik / pahniti, vreči kralja s prestola 3. navadno s prilastkom položaj, mesto predstojnika, voditelja, kot ga označuje prilastek: na papeškem prestolu je bilo največ Italijanov; škofovski prestol se je izpraznil // ekspr. najvišji, najuglednejši položaj, mesto v kaki dejavnosti sploh: na šahovskem prestolu ga je zamenjal Aljehin / v smučarskih skokih so Finci potisnili, vrgli s prestola Norvežane ● ekspr. revolucije so podirale prestole so odpravljale monarhije; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. zaljubil se je vanjo in jo posadil na prestol poleg sebe jo je naredil za sebi enakovredno; ekspr. na prestol je prišel, sedel, ko mu je bilo dvajset let zavladal je; ekspr. na prestolu je sedel le eno leto vladal je; publ. šah je izgubil pavji prestol prenehal biti vladar v Iranu ♪
41.      prestólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestol: kralj jih je sprejel v prestolni dvorani / knjiž. prestolni naslednik prestolonaslednik; prestolno mesto prestolnica / prestolni Dunaj; publ. sredi prestolne Ljubljane se ob taki uri težko najde parkirišče / prestolna gledališča prestolniška ♦ polit. prestolni govor v parlamentarnih monarhijah govor, s katerim vladar odpre zasedanje novoizvoljenega parlamenta in poda programski načrt vlade ♪
42.      prestólica  -e ž (ọ̑) zastar. prestolnica: prestolica cesarstva ♪
43.      prestólnica  -e ž (ọ̑) 1. nav. ekspr. glavno mesto: živeti v prestolnici; prestolnica cesarstva, države; videl je že skoraj vse evropske prestolnice / prestolnica pokrajine / med narodnoosvobodilnim bojem je bila slovenska prestolnica nekaj časa v kočevskih gozdovih je bilo politično, vojaško in upravno središče slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja v kočevskih gozdovih 2. publ., s prilastkom mesto, kraj, v katerem je središče kake dejavnosti: odšel je v Hollywood, filmsko prestolnico sveta ♪
44.      prestólničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestolnico: prestolnični prebivalci / prestolnični časopisi; prestolnično gledališče ♪
45.      prestólniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestolnico: prestolniški časopisi; prestolniške visoke šole; prestolniška gledališča / spor med pokrajinskim in prestolniškim pisateljskim društvom; sam.: to daje sorazmerno majhnemu mestu nekaj prestolniškega ♪
46.      prestolonaslédnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prestolonaslednik: poroka nizozemske prestolonaslednice 2. redko žena prestolonaslednika: slavnosti se je udeležil tudi prestolonaslednik s prestolonaslednico ♪
47.      prestolonaslédnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor je uradno določen za vladarjevega neposrednega naslednika: atentat na prestolonaslednika 2. ekspr. sin, zlasti prvorojeni: bratu se je rodil prestolonaslednik ♪
48.      prestolonaslédstvo  -a s (ẹ̑) pravica do vladanja neposredno za prejšnjim vladarjem: šele po tem kralju se je utrdil red prestolonasledstva ♪
49.      prestolováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: kralji so prestolovali v Parizu // ekspr. imeti delovno mesto: vodja detektivske službe je prestoloval v centru newyorške policije / zravnan je zapuščal sobo, v kateri je nekaj let prestoloval 2. ekspr. ponosno, oblastno sedeti: na čelu mize je prestolovala hišna gospodinja; med gosti je prestoloval mizarski mojster ● knjiž. sredi mesta je prestolovala mogočna katedrala kraljevala; ekspr. prestolovati nad podrejenimi imeti oblast ♪
50.      prestòp  -ópa m (ȍ ọ́) glagolnik od prestopiti: težek prestop ovire / ilegalni prestop državne meje / dve uri smo čakali na prestop; prestop z vlaka na avtobus / prestop na drugo šolo / prestop na stran revolucionarjev / odgovornost za prestop prekršek, prestopek ◊ alp. prestop mesto, prostor v skalovju, ledu ali snegu, kjer se da priti čez oviro; lit. miselni prestop pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226