Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prest (101-125)


  1.      preštépati  -am dov. (ẹ́) nižje pog. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem; prešiti: preštepati s svileno nitjo / preštepati rob obleke ♪
  2.      preštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) s štetjem ugotoviti število česa: prešteval je drevesa, pa jih ni mogel prešteti; volilna komisija je preštela glasove; prešteli smo se in videli, da nihče ne manjka / zamiži in preštej do pet štej / kot opozorilo preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo ● star. preštel je vse fante v okolici, a nobeden mu ni bil dovolj dober za zeta presodil, ocenil; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu preštel kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. kuga je zelo preštela prebivalstvo mu prizadela veliko številčno izgubo; šalj. gospodinja je piščancem že preštela ure sklenila, da jih bo kmalu zaklala; ekspr. kdo bi lahko preštel zvezde zvezd je zelo veliko; ekspr. poslušalce bi bil lahko na prste preštel bilo jih je zelo malo; to bo narejeno, kot bi do pet preštel zelo hitro; tako je suh, da bi mu lahko preštel vse kosti, vsa rebra zelo je suh; kobilic je toliko, da se jih ne da prešteti zelo veliko ◊ voj. na pare preštej se kot povelje ob klicanju besed prvi, drugi se pripravi za nadaljnjo (drugačno) razvrstitev preštét -a -o: listki so že prešteti ∙ ekspr. moji dnevi so prešteti kmalu bom umrl ♪
  3.      preštétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prešteti: preštetje zvezd ni mogoče ♪
  4.      preštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preštevati: preštevanje drobiža; preštevanje glasov pri volitvah / bojkotirati preštevanje ne udeležiti se ljudskega štetja na Koroškem leta 1976, pri katerem so se glasovalci morali izreči zlasti glede svoje jezikovne pripadnosti ♪
  5.      preštévanka  -e ž (ẹ́) knjiž., redko izštevanka, izštevalnica: poznal je veliko preštevank ♪
  6.      preštévati  -am nedov. (ẹ́) s štetjem ugotavljati število česa: preštevati cekine; preštevati drevesa ob poti / preštevati čredo / preštevati na prste / ekspr. koroški Slovenci so ob ljudskem štetju poudarjali, da se ne dajo preštevati; večkrat smo se preštevali, če smo še vsi ∙ ekspr. preštevati komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh ♪
  7.      preštevílčiti  -im dov. (í ȋ) na novo oštevilčiti: preštevilčiti brošuro / preštevilčiti poglavje v romanu ♪
  8.      preštevílen  -lna -o prid. (ȋ) nav. mn. 1. preveč številen: preštevilni avtomobili ovirajo pešcem prehod / preštevilna družina za tako majhno stanovanje 2. knjiž., ekspr. zelo številen: zbral je preštevilne dokaze o svoji nedolžnosti ♪
  9.      preštevílnost  -i ž (ȋ) značilnost preštevilnega: preštevilnost učencev v razredu / preštevilnost družine ♪
  10.      preštíhati  -am dov. (í) pog. z lopato prerahljati, obrniti zemljo: preštihati vrt; prim. prelopatiti ♪
  11.      preštudírati  -am dov. (ȋ) 1. s študiranjem se seznaniti z vsebino: preštudirati gradivo; preštudirati novo poglavje knjige; preštudirati učno snov / preštudirati vzroke nesreč pri delu 2. nav. ekspr. proučiti: preštudirati podatke; preštudirati predpise; preštudirati zemljevid; dobro je preštudiral njen značaj / preden je kaj storil, je vse natančno preštudiral premislil, razmislil preštudíran -a -o: natančno preštudiran položaj; preštudirane možnosti ∙ njegove preštudirane kretnje kretnje, ki si jih je prej zamislil ♪
  12.      doprêsti  -prêdem in doprésti -prédem dov., stil. doprèl doprêla in dopréla (é; ẹ́) končati predenje: dopredla je in pospravila kolovrat; dopresti nit; pren. ni še dopredla svojih misli ♪
  13.      izprêsti  -prêdem in izprésti -prédem dov., stil. izprèl izprêla in izpréla (é; ẹ́) knjiž., redko izpeljati, izvesti: stvar je dobro zasnoval in tudi izpredel; prim. spresti ♪
  14.      naprêsti  -prêdem in naprésti -prédem dov., stil. naprèl naprêla in napréla (é; ẹ́) 1. s predenjem priti do določene količine preje: danes je le malo napredla; napresti vreteno preje // spresti: pajki so povsod napredli mreže; pren. dobro misel si napredel 2. ekspr., z dajalnikom povzročiti neprijetnosti, težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: kolegi so mu napredli burko; pog. grdo mu jo je napredla ♪
  15.      nèprestán  -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: živi v neprestanem boju z okolico; neprestan strah, šum; neprestana skrb 2. ekspr. pogost, pogosten: neprestani nalivi; neprestani napadi kritike so mu jemali voljo do dela nèprestáno prisl.: neprestano dežuje; neprestano govori, ponavlja eno in isto ♪
  16.      nèprestópen  -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) redko, v zvezi neprestopno leto navadno leto: prestopna in neprestopna leta ♪
  17.      nèprestópen  tudi nèprestôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) ki se ne da prestopiti, prekoračiti: neprestopno brezno / ekspr. strma, neprestopna stena neprehodna ♪
  18.      nèpreštét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni preštet: učenci so bili neprešteti in zato niso opazili, da eden manjka / ekspr. vojna je zahtevala nepreštete žrtve številne ♪
  19.      nèpreštéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki se ne da prešteti: nepreštevne zvezde / ekspr. park je bil prepreden z nepreštevnimi stezicami številnimi ♪
  20.      oprêsti  oprêdem in oprésti oprédem dov., stil. oprèl oprêla in opréla (é; ẹ́) 1. oviti, obdati s pajčevino: pajek je opredel muho // redko oviti: žico opresti z nitjo 2. ekspr. zvijačno si pridobiti zlasti čustveno naklonjenost koga: opredel jih je z razkazovanjem svoje spretnosti; tako ga je opredla, da ji izpolni vsako željo / opredla mu je srce ♪
  21.      poprêsti  -prêdem in poprésti -prédem dov., stil. poprèl poprêla in popréla (é; ẹ́) s predenjem porabiti: vse predivo so že popredle ∙ mačka se je podrgnila obenj in komaj slišno popredla krajši čas predla ♪
  22.      preprêsti  -prêdem in preprésti -prédem dov., stil. preprèl preprêla in prepréla (é; ẹ́) 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: vrtnar je gredo prepredel s trakovi / pajek preprede vse kote s pajčevino // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: polje so prepredli z jarki 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se a) načrtno razporejen na kakem področju: po vojni so našo dolino prepredli daljnovodi / vso državo so prepredle zadruge b) na kaki površini: proti večeru so oblaki prepredli nebo / njen obraz so že prepredle gube njen obraz je že gubast 3. rastoč (mrežasto) a) prekriti: robida je prepredla zid; srobot preprede grm b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepredle korenine; deteljo je prepredel plevel ● ekspr. lase so ji prepredle srebrne niti začela je siveti; ekspr. svojo novo skladbo je prepredel z motivi ljudske glasbe vanjo je vnesel motive iz ljudske glasbe ◊ tekst. prepresti volno spresti volno iz prediva, ki se dobi s trganjem odpadkov preje, tkanin in pletenin prepredèn -êna -o in prepréden -a -o: vrtovi, prepredeni z jarki; prepredena volna; nebo, prepredeno z oblaki; prim. prepreden ♪
  23.      priprêsti  -prêdem in priprésti -prédem dov., stil. priprèl priprêla in pripréla (é; ẹ́) s predenjem pritrditi: pajek je pripredel svojo nit k lestencu; gosenice se pripredejo ob podlago ♪
  24.      razprêsti  -prêdem in razprésti -prédem dov., stil. razprèl razprêla in razpréla (é; ẹ́) narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpresti žične ovire pred bunkerjem / pajek je razpredel mreže po vseh kotih // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpresti gosto železniško omrežje po deželi / razpresti obveščevalno mrežo po vsem mestu razprêsti se in razprésti se 1. rastoč (mrežasto) prekriti: divja trta se je razpredla po zidovju // rastoč (mrežasto) razširiti se v čem: korenine so se gosto razpredle v zemlji 2. ekspr. pojaviti se a) načrtno razporejen na kakem področju: ta organizacija se je razpredla po vsem svetu b) na kaki površini: po nebu so se razpredli oblaki // biti, pojaviti se v prostoru: po dolini so se razpredle meglice / tišina se je razpredla po prostoru razpredèn -êna -o in razpréden -a -o: jarki, gosto razpredeni po dolini; pajčevine so bile razpredene po vseh kotih; dobro razpredena trgovina ∙ ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja ♪
  25.      spreprêsti  -prêdem in spreprésti -prédem dov., stil. spreprèl spreplêla in sprepréla (é; ẹ́) redko prepresti: sprepresti voz s trakovi / sprepresti roman z ljudsko motiviko ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA