Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

preplaziti (1)

1.      preplazíti  in prepláziti -im, in prepláziti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) plazeč se priti z enega konca česa na drugega: otrok je preplazil sobo preplazíti se in prepláziti se, in prepláziti se plazeč se priti skozi kaj, čez kaj: preplaziti se čez suho strugo, skozi grmovje ♪