Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

preneumen (1)


  1.      preneúmen  -mna -o prid. (ú ū) preveč neumen: preneumen je za tako delo / premlad in preneumen je še / to govorjenje je preneumno, da bi ga še poslušal preneúmno prisl.: preneumno govoriti / ekspr., v povedni rabi preneumno bi bilo izgubljati čas s tem ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA