Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prenehljaj (1)
- prenehljáj -a m (ȃ) star. presledek, premor: po živahnem govorjenju je nastal prenehljaj / po krajšem prenehljaju je dodal še pojasnilo; zemlja se je tresla v večjih ali manjših prenehljajih; z nekaj prenehljaji je delal ves dan / smejal se je dolgo, brez prenehljaja neprenehoma ♪