Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

premagale (2)

1.      premagálec  -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž., redko zmagovalec, premagovalec: vdal se je premagalcu ♪
2.      premlatíti  in premlátiti -im dov., prvi pomen tudi premláčen (ȋ á) 1. z mlatenjem (s cepcem) priti z enega konca na drugega: ko snope premlatijo po eni strani, jih obrnejo / dobro premlatiti snope 2. ekspr. natepsti, pretepsti: ker se jim je upiral, so ga premlatili; premlatiti s palico; premlatiti koga kot psa zelo, neusmiljeno; premlatil ga je, da je bil ves črn, pisan; premlatiti koga do nezavesti / domače čete so premlatile napadalce premagale ♪