Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prekop (69)

1.      prekòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: prekop povezuje reki / namakalni prekopi; plovni prekop; Sueški prekop 2. nar. severovzhodno (odvodni) jarek: voz je zapeljal čez prekop 3. star. (obrambni) jarek: širok prekop okoli gradu 4. glagolnik od prekopati: prekop najdišča / prekop groba ♪
2.      prekopálnik  -a m (ȃ) agr. priprava z vrtečimi se rezili za prekopavanje zemlje, ki se priključi traktorju: preorano površino obdelati s prekopalnikom / motorni prekopalnik ♪
3.      prekopáti  -kópljem tudi -ám dov., prekôplji prekopljíte tudi prekôpaj prekopájte; prekôpal (á ọ́, ȃ) 1. zrahljati, delno preobrniti zemljo, zlasti z motiko: prekopati gredo, njivo; prekopati z motiko 2. s kopanjem preiskati: prekopali so ves vrt, zaboja pa niso našli 3. kopajoč priti z enega konca česa na drugega: prekopati cesto 4. pokopati na drugo mesto: očeta so prekopali na novo pokopališče 5. navadno v zvezi prekopati grob na mestu starejšega groba izkopati novega: ta grob so že večkrat prekopali / ob bratovi smrti so starega očeta prekopali prekopáti se ekspr. 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: konji so se komaj prekopali skozi snežne zamete; pren. prekopati se skozi obsežno gradivo 2. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prekopati se do pravilne razlage prekopán -a -o: prekopan grob; prekopana greda ♪
4.      prekopávanje  -a s (ȃ) glagolnik od prekopavati: prekopavanje zemlje / jesensko prekopavanje / prekopavanje grobov ♪
5.      prekopávati  -am nedov. (ȃ) 1. rahljati, delno preobračati zemljo, zlasti z motiko: prekopavati gredice; prekopavati s krampom in lopato 2. s kopanjem preiskovati: prekopavati arheološko najdišče 3. kopajoč iti z enega konca česa na drugega: prekopavati cesto 4. pokopavati na drugo mesto: prekopavati na novo pokopališče 5. navadno v zvezi prekopavati grob na mestu starejšega groba kopati novega: zaradi prostorske stiske prekopavajo grobove že po desetih letih ♪
6.      prekópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prekop: prekopno omrežje / prekopni stroški ♪
7.      prekopíc  -a m (ȋ) glagolnik od prekopicniti: prekopic v sneg ♪
8.      prekopícati  -am nedov. (ȋ) redko prekopicevati: tekel je za psičkom in ga prekopical po travi; otroci so se od veselja prekopicali ♪
9.      prekopicávanje  -a s (ȃ) glagolnik od prekopicavati: prekopicavanje otrok po travi ♪
10.      prekopicávati  -am nedov. (ȃ) delati, povzročati, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: rad prekopicava otroke; prekopicavati se po tleh / ekspr. prekopicavati igrače prevračati, premetavati ♪
11.      prekopiceváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: prijel je otroka, ga vrtel in prekopiceval; prekopicevati se po travi ♪
12.      prekopícniti  -em dov. (í ȋ) narediti, povzročiti, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: prekopicniti koga v sneg; sunil ga je, da se je prekopicnil; od veselja se je prekopicnil po bregu / ekspr. voz se je prekopicnil prevrnil ♪
13.      prekopírati  -am dov. (ȋ) 1. povzročiti, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj: prekopirati pismo, sliko 2. pog. prenesti z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir, prerisati: učenec je risbo prekopiral 3. narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, originalnega: prekopirati srednjeveške freske ♪
14.      prekopnéti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. na nekaterih krajih skopneti: na južnih pobočjih sneg hitro prekopni 2. na nekaterih krajih postati kopen: hribi so že prekopneli ♪
15.      prekopnína  -e ž (ȋ) zemeljska površina, na kateri je sneg skopnel: po hribih so se že videle prekopnine ♪
16.      prekópnja  -e ž (ọ̑) knjiž. prekopnina: pritisnila je odjuga in pokazale so se prekopnje ♪
17.      bágranje  -a s (ā) glagolnik od bagrati: bagranje prekopa ♪
18.      dóbršen  -šna -o prid. (ọ́) knjiž. precej velik, precejšen: prehodila sta že dobršen del poti; prekopati dobršen kos vrta; ima dobršno mero potrpežljivosti / hodila sta že dobršno uro dobro uro dóbršno prisl.: dobršno dolgo čakati; dobršno pozno je že ♪
19.      fantíček  -čka m (ȋ) ekspr. fantek, fantič: živahni fantički so se prekopicavali po travi; v naročju je držala debelušnega fantička; njen najmlajši je bil živ, neugnan fantiček / kot nagovor čakajte me, fantički / ima ljubkega fantička in precej starejšo hčer majhnega sina ♪
20.      fréza  -e ž (ẹ̄) agr. priprava z vrtečimi se rezili za prekopavanje zemlje, ki se priključi traktorju; prekopalnik: uporaba freze v sadovnjakih ♪
21.      grandiózen  -zna -o prid. (ọ̑) nav. ekspr. mogočen, veličasten, sijajen: osebe v njegovem grandioznem romanu so zelo žive; to je bila grandiozna predstava; zgraditev prekopa je grandiozno delo / grandiozen načrt za preureditev gospodarstva velikopotezen, zahteven // ekspr. zelo velik: to je grandioznega pomena za nas grandiózno prisl.: grandiozno podan oris velemesta ♪
22.      grêda  -e stil. -é ž, rod. mn. grêd (é) oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu: gredo opleti, prekopati; cvetlična greda; grede za zelenjavo / topla greda pokrita s steklom in ogrevana; zaprta greda ograjena in navadno pokrita s steklom; pren., ekspr. pisatelj je rasel v topli gredi kulturnega izročila // oddeljena ploskev na solinah: tam je solarna in na stotine gred, ločenih z nasipi in kanali ◊ alp. poševno potekajoča polica v skalovju ♪
23.      ístmus  -a in ístem -tma m (ȋ; ȋ) geogr. ozek pas kopnega med dvema morjema; medmorje, zemeljska ožina: čez istmus so naredili prekop / korintski istmus ♪
24.      kárner  -ja m (á) knjiž. prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov; kostnica: kapelica je bila nekdaj karner bližnje cerkve ♪
25.      kopáča  -e ž (á) večji motiki podobno orodje za rahljanje, prekopavanje zemlje: kopačo nabrusiti; kopati s kopačo; železna kopača // nar. orodje, navadno s tremi, nekoliko zakrivljenimi roglji: s kopačo je zmetal gnoj z voza ♪

1 26 51