Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

preklad (22)

1.      prekláda  -e ž (ȃ) grad. podolgovat, navadno nosilni gradbeni element nad kako odprtino, na koncih položen na zid, oporo: hrastova, železobetonska preklada / okenska preklada; preklada nad vrati ♪
2.      prekladálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. delavec, ki preklada: prekladalec v pristanišču 2. teh. naprava za prekladanje materiala, tovora: prekladalec se je pokvaril / rotacijski prekladalec ♪
3.      prekladálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prekladanje: prekladalni stroški; prekladalna dela / prekladalna mehanizacija / prekladalna postaja ♦ teh. prekladalni most naprava za prekladanje materiala, tovora v določeni smeri, zlasti v pristaniščih ♪
4.      prekladalíšče  -a s (í) kraj, prostor za prekladanje: razširiti, urediti prekladališče / Koper je pomembno prekladališče ♪
5.      prekládanje  -a s (ȃ) glagolnik od prekladati: prekladanje zabojev / prekladanje blaga z vagona na vozove / prekladanje teksta iz slovenščine v nemščino / poležavanja in prekladanja se je kmalu naveličal ♪
6.      prekládati  -am nedov. (ȃ) 1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prekladati hlode, zaboje / prekladati bolnika / prekladati knjige po mizi / prekladati vrečo z rame na ramo predevati / ekspr. od nestrpnosti prekladati noge, roke 2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prekladati blago, tovor; prekladati z ladje na tovornjake 3. star. prevajati (v drug jezik): prekladati roman iz nemščine ● pog., ekspr. hitro prekladati noge po cesti hoditi; pog., ekspr. samo papirje cel dan preklada, pa toliko zasluži samo z manj zahtevnimi pisarniškimi posli se ukvarja; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; star. dolgo je to prekladal v glavi premišljeval, razmišljal prekládati se ekspr., s prislovnim določilom spreminjati položaj, lego telesa v prostoru, navadno počasi, s težavo: prekladati se z boka na bok; prekladati se po postelji; nemirno se prekladati po stolu se presedati / naveličano se je prekladal iz sobe v sobo hodil ● star. čudne misli so se mu prekladale po glavi imel je čudne misli ♪
7.      čêlo  -a s (é) 1. del obraza nad očmi: gubati, gubančiti, nabrati, nagubančiti čelo; poljubil jo je na čelo; pot mu stopi na čelo; zdaj se spomnim, je rekel in se udaril po čelu; nizko, visoko čelo; briše si potno čelo / kot povelje s čelom levo! / pesn. jasno, mračno čelo obraz, obličje 2. sprednji, začetni del a) skupine ljudi, živali: čelo kolone, sovražnikove vojske; čelo sprevoda / biti, hoditi na čelu pred skupino b) predmeta, stvari: posadijo ga na čelo mize; veter piha v čelo ladje; čelo zibelke / hiša je obrnjena s čelom proti ulici s pročeljem; zastar. na čelu knjige je bilo zapisano: za prosto ljudstvo 3. manjša, končna ravna ploskev podolgovatega orodja: čelo kladiva, sekire, zagozde 4. navadno v zvezi z biti, postaviti se, stopiti na prvo, vodilno mesto ali položaj: postaviti se, stopiti na čelo delavskega gibanja; stati na čelu organizacije; delavski razred s komunistično partijo na čelu ● gleda ga izpod čela grdo, jezno; pogledoval ga je izpod čela plašno, skrivaj; med tekmovanjem je bil ves čas na čelu prvi; star. saj nima na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi ◊ arhit. čelo trikotni vrh stene pod streho; geogr. čelo ledenika spodnji konec; čelo strmo se dvigajoči del pobočja gore ali stene; les. čelo čelna ploskev lesa ali lesnih izdelkov; mont. čelo stena odkopnega prostora, iz katere se koplje ruda; um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon ♪
8.      edíkula  -e ž (ȋ) um. majhen tempelj, kapelica s kipom v sredi: baročna edikula; rimska edikula // okvir iz stebrov, preklad in slemen okoli portalov, oken ♪
9.      kontéjner  -ja m (ẹ̑) teh. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje: prekladati kontejnerje; poslati blago v kontejnerjih ♪
10.      nadprážnik  -a m (ȃ) knjiž., redko tram, preklada nad vrati: okrašen nadpražnik ♪
11.      nadvráten  -tna -o prid. (ā) ki je, se nahaja nad vrati: v nadvratni lok portala so vklesana znamenja; iz nadvratne line se je oglasil zvonček / osnutek za nadvratni relief ♦ um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon ♪
12.      nadvrátnik  -a m (ȃ) arhit. kamnita preklada nad vrati: v nadvratnik vklesani znaki ♪
13.      nakladálnik  -a m (ȃ) grad. stroj za nakladanje in prekladanje zemeljskega materiala: bagri, dumperji in nakladalniki ◊ agr. nakladalnik naprava za nakladanje gnoja na vozilo; mont. valjčni nakladalnik naprava s premičnima valjema za nakladanje, sipanje premoga na tekoči trak ♪
14.      ôkenski  tudi ókenski -a -o [kǝn] prid. (ō; ọ́) nanašajoč se na okno: železni okenski križi; okenska mreža / okenska odprtina; motne okenske šipe; odpreti obe okenski krili / okenska polica / dolge okenske zavese / balkonske in okenske cvetlice ♦ grad. okenski okvir okvir, ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; okenski parapet stena v prostoru med spodnjim okenskim robom in tlemi; okenska preklada preklada nad oknom; obrt. okensko zatikalo priprava, ki onemogoča gibanje odprtega okenskega krila ♪
15.      paléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na paleto: paletna oblika / luka je začela s paletnim načinom prekladanja blaga ♦ um. paletni nož priprava za strganje sveže barve s platna in palete ♪
16.      póstelja  -e ž (ọ́) kos pohištva, namenjen in prirejen za ležanje, spanje: v sobi sta dve postelji; napraviti posteljo postlati, urediti; postlati posteljo; pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; uleči se na posteljo, v posteljo; biti, ležati v postelji; otrok spi v svoji postelji; mehka, trda postelja; stranica, zglavje postelje / posteljo in omaro je naredil mizar posteljno ogrodje; lesena, železna postelja; nadstropne postelje / v počitniškem domu je še nekaj prostih postelj ležišč / hotelska cena za posteljo za prenočevanje, prenočišče / stali so okrog bolniške postelje; otroška postelja; poročna postelja postelja novoporočencev / francoska postelja navadno za dve osebi, nekoliko ožja od zakonske postelje; zakonska postelja za dve osebi; zložljiva postelja ∙ knjiž. otrok moči posteljo nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju; pog. sredi noči so ga dvignili iz postelje zbudili, poklicali; pog., ekspr. le kdo me meče že navsezgodaj iz postelje kdo zahteva, povzroča, da moram vstati; pog. bali smo se, da ne bo več vstala iz postelje ozdravela; ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov priklenila, prikovala na posteljo povzročila, da je moral ležati; pog. zvečer gre zgodaj v posteljo spat; evfem. šla je z njim v posteljo spolno je občevala z njim; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; evfem. v postelji sta se dobro ujemala v spolnih odnosih; nar. žena je v (otroški) postelji je pred kratkim rodila; knjiž. dajati kaj na Prokrustovo posteljo s silo prilagajati določenim merilom, normam; ležati na smrtni postelji umirati ◊ jur. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi ♪
17.      povérek  -rka m (ẹ̑) drog za nošenje na rami: prekladala je poverek z ene rame na drugo; natakniti polni vedri na poverek ♪
18.      prevzdigováti  -újem nedov. (á ȗ) redko dvigati, vzdigovati: prevzdigovati težke vreče moke / prevzdigovati in prekladati bolnika ♪
19.      rèekspedícija  -e ž (ȅ-í) žel. ponovna odprema blaga brez prekladanja: plačati odškodnino za reekspedicijo ♪
20.      tímpanon  -a m (ȋ) um. 1. trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča: arhitrav in timpanon 2. ploskev med preklado in lokom nad portalom, nadvratno čelo: timpanon gotskega portala; timpanon z reliefi ♪
21.      úd  -a m, im. mn. údje in údi (ȗ ū) 1. del človeškega telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: ud se izpahne, zlomi; odrezati oboleli ud; pretegniti, razgibati si ude; dolgi, suhi udje; otrpli, premrli udje; zakrnel ud / spodnji noge, zgornji udje roke ∙ pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari 2. v zvezi spolni ud zunanje moško spolovilo: spolni ud nabrekne; razkazovanje spolnega uda / moški spolni ud 3. star. član: društvo pridobiva, vpisuje nove ude / častni, dosmrtni ud / biti ud plemiške rodbine ♪
22.      zmečkáti  -ám [mǝč tudi meč] dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno: zmečkati obleko, papir; oblačila so se v kovčku zmečkala; v avtomobilu si je zmečkala krilo 2. povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: zmečkati borovnice, krompir; zmečkati med prsti, z roko / zmečkati grozdje pred stiskanjem; zmečkati sadje s tolkačem / zmečkati cigaretni ogorek 3. s pritiskom, stiskom kaj poškodovati, da izgubi naravno, pravilno obliko: hlod mu je zmečkal nogo, roko; pri prekladanju zabojev si je zmečkal prste; brezoseb. v rudniku ga je zmečkalo / pri trčenju si je zmečkal blatnik in razbil luč 4. ekspr. slabo, nezadovoljivo narediti, napisati: na hitro zmečkati nalogo, spis / pravilnika še niso zmečkali naredili, napisali ● ekspr. zmečkala je nekaj v opravičilo težko razumljivo, nerazumljivo rekla zmečkán -a -o: zmečkan krompir; bil je ves umazan in zmečkan; zmečkana obleka ♪