Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prekaljen (2)
- prekaljênost -i ž (é) stanje prekaljenega: prekaljenost jekla / ekspr. prekaljenost je nastajala v dolgih bojih ♪
- prekalíti -ím dov., prekálil (ȋ í) s kaljenjem doseči največjo možno trdoto jekla: več ton jekla so prekalili prekalíti se ekspr. postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: borci so se v številnih bojih prekalili; prekalil se je v trpljenju ∙ ekspr. prekaliti se v ognju veliko pretrpeti, prestati // v zvezi z v postati izkušen, izurjen: prekalil se je v pravega znanstvenika / počasi se je prekalil v hudodelca prekaljèn -êna -o: ta človek je že star prekaljen komunist, revolucionar; iz boja se je vrnil prekaljen; v trpljenju prekaljeno prijateljstvo ♪