Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prejemnik (106)
- prejémnik -a m (ẹ̑) kdor kaj prejme: manjka še podpis prejemnika / prejemnik nagrade dobitnik // knjiž. komur je kaj namenjeno, zlasti listina ali spis: prejemnik dokumenta ♪
- rádiosprejémnik in rádio sprejémnik -a m (ā-ẹ̑) radijski sprejemnik: radiosprejemnik se je pokvaril / poslušali so radiosprejemnik ♪
- sprejémnik -a m (ẹ̑) 1. naprava, ki sprejema elektromagnetne valove: sprejemnik ne dela; sprejemnik signalov iz vesolja; oddajnik in sprejemnik / radijski sprejemnik ki posreduje zvočna sporočila; naprava za poslušanje javnosti namenjenega radijskega programa; radarski, satelitski sprejemnik; televizijski sprejemnik ki posreduje zvočna in slikovna sporočila 2. knjiž. kdor kaj sprejme: darovalci in sprejemniki krvi / odnos med bralcem in pisateljem je odnos med oddajnikom in sprejemnikom ◊ biol. sprejemnik organ, celica, ki sprejema in prenaša dražljaje; receptor; ptt telegrafski sprejemnik ki posreduje sporočila s kodiranimi znaki; rad.
kontrolni sprejemnik s katerim se nadzoruje kakovost radijske, televizijske oddaje; tranzistorski sprejemnik ♪
- adápter -ja m (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter; radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje; adapter za plošče h kameri za zvite filme ♪
- adresát -a m (ȃ) redko prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel ♪
- adresírati -am dov. in nedov. (ȋ) napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi ♪
- ávdion -a m (ȃ) elektr. radijski sprejemnik z eno elektronko ♪
- ávtorádio -a m (ȃ-ȃ) radijski sprejemnik, ki se vgradi v avtomobil: kupil je nov, uvožen avtoradio ♪
- banána -e ž (ȃ) 1. podolgovat, rumen tropski sadež: veliki šopi dišečih banan / nasad banan bananovcev // slaščica v obliki banane: banana iz sladkorja 2. poljud. enopolni vtič: vtakniti banano v radijski sprejemnik ♪
- banderóla -e ž (ọ̑) 1. um. trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih, napisni trak: prebrati napis na banderoli 2. biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; pasica ♪
- bateríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na baterijo: a) baterijski častnik; baterijski ogenj; baterijska enota b) baterijski magnetofon, radijski sprejemnik; baterijska svetilka; baterijsko vžiganje ♪
- demodulátor -ja m (ȃ) elektr. del sprejemnika, v katerem se modulirano visokofrekvenčno nihanje demodulira ♪
- destinatár -ja m (á) knjiž. komur je kaj namenjeno, zlasti listina ali spis, prejemnik: destinatar dokumenta ♪
- detéktor -ja m (ẹ́) teh. 1. aparat za odkrivanje, ugotavljanje česa: vojaki so z detektorji iskali mine; napake v kovinskih izdelkih odkrivajo s posebnimi detektorji; natančni detektorji odkrijejo zelo majhne količine plina v zraku; ultrazvočni detektorji za odkrivanje ribjih jat; pren. človekovo oko je občutljiv detektor 2. elektr. preprost radijski sprejemnik s kristalom: sam je sestavil detektor / kristalni detektor / nataknil si je slušalke in poslušal detektor ◊ fiz. detektor priprava, ki se rabi za odkrivanje šibkih napetosti in tokov; psih. detektor laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice ♪
- detéktorski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na detektor: detektorski aparat, sprejemnik / organizirati detektorsko službo v armadi ♪
- dobávnica -e ž (ȃ) 1. adm. listina, ki navaja vsebino pošiljke in jo spremlja od izročitelja do prejemnika: poslati blago z dobavnico 2. zastar. dobaviteljica ♪
- dolgovalóven -vna -o [u̯g] prid. (ọ̑) fiz. ki ima dolgo valovno dolžino: dolgovalovni žarki; dolgovalovna svetloba // rad. ki deluje na dolgih valovih: dolgovalovni oddajnik, sprejemnik ♪
- dostávnica -e ž (ȃ) adm. listina, ki navaja vsebino pošiljke in jo spremlja od izročitelja do prejemnika; dobavnica: pregledati dostavnico ♦ ptt obrazec za dostavo priporočenih pošiljk, na katerem naslovnik potrdi prejem ♪
- elektrolít -a m (ȋ) 1. kem. snov, ki raztopljena ali staljena v obliki ionov prevaja električni tok: kisline, baze in soli so elektroliti; močni, šibki elektroliti; prehod električnega toka skozi elektrolit 2. žarg. elektrolitni kondenzator: zamenjati elektrolite in upore v radijskem sprejemniku ♪
- episkóp tudi episkòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) priprava za projiciranje neprozornih slik: klub je dobil nov televizijski sprejemnik in episkop ♪
- inštalácija in instalácija -e ž (á) 1. načrtna namestitev žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah, napeljava: končati inštalacijo; inštalacija centralne kurjave, klimatskih naprav, telefona / inštalacija radijskega sprejemnika, pralnega stroja namestitev in priključitev // navadno s prilastkom sistem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: inštalacija v tej stavbi je zastarela / cevna, kabelska inštalacija; električna, plinska, odtočna, telefonska, vodovodna inštalacija; hišne inštalacije v poslovnih ali stanovanjskih stavbah; industrijske inštalacije v industrijskih objektih ♦ elektr. nadometna z vodniki nad ometom, podometna inštalacija z vodniki pod ometom 2. rel. uradna postavitev, uvedba na službeno mesto, umestitev: inštalacijo novega župnika je opravil dekan ♪
- izročílnica -e ž (ȋ) adm. listina, ki navaja vsebino pošiljke in jo spremlja od izročitelja do prejemnika; dobavnica ♪
- kábel -bla m (á) 1. električni vodnik iz ene ali več med seboj izoliranih žic, obdan z zaščitnim slojem: napeljati, speljati kabel v novo naselje / polagati kabel / poslati sporočilo po kablu / gumeni kabel / rabi se samostojno ali s prilastkom: električni, telefonski kabel; nadzemni, podmorski, podvodni kabel; antenski kabel ki povezuje anteno s sprejemnikom ali oddajnikom; kabel za električni kuhalnik ♦ elektr. armirani kabel kabel s kabelsko armaturo; enožilni, večžilni kabel; inštalacijski kabel; koaksialni kabel; nizkonapetostni, visokonapetostni kabel 2. močna vrv, narejena iz zvitih jeklenih vrvi: obrabljeni kabel se je pod težo bremena pretrgal; montirali so kable za žičnico; kabli visečega mostu 3. navt. dolžinska mera, desetina morske milje: ladja se je zasidrala nekaj kablov od pomola ♪
- kanál -a m (ȃ) 1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek // cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja ali se povezuje: odmašiti kanal / dimni, zračni kanal 2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: kanal povezuje reki / dovodni, namakalni kanal; kanal za izsuševanje / plovni kanal // morje med bližnjima deloma kopnega: otok loči od celine globok kanal / morski kanal 3. elektr. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale: centrala ima več kanalov / žarg. ta kanal se je pokvaril, ne dela / komunikacijski kanal // položaj kanalnega preklopnika, ki omogoča televizijskemu sprejemniku sprejem določenih kanalov: vključiti tretji kanal;
preiti s petega na šesti kanal 4. ekspr. način prenašanja, posredovanja, navadno česa tajnega, nedovoljenega: niso mogli odkriti kanala, po katerem so prihajale vesti; skriti kanali / organizirati kanal za ilegalno literaturo / poročila so dobivali po kanalih / vohunski kanali ◊ aer. vetrovni kanal vetrovnik; anat. kanal cevasti del organa, po katerem kaj prehaja ali se pretaka; hrbtenični kanal ki poteka skozi vretenca hrbtenice; nosni, sečni kanal; strojn. izpušni kanal v glavi valja za odvajanje plinov iz zgorevalnega prostora; teh. kanal prostor med loputami turbine ♪
- kanálnik -a m (ȃ) elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje televizijskega sprejemnika na frekvenco oddajnika: kanalnik za sprejem satelitskih programov ♪
1 26 51 76 101