Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

preje (801-825)


  1.      privzémati  -am nedov. (ẹ̑) knjiž. 1. sprejemati, prevzemati: privzemati besede iz sosednjih jezikov; privzemati sodobne navade / privzemati mnenje drugih / privzemal je vedno druge psevdonime nastopal je pod vedno drugimi psevdonimi 2. dodatno, zraven jemati, sprejemati: privzemal je vedno nove prijatelje ♪
  2.      privzéti  -vzámem dov., privzêmi privzemíte; privzél; nam. privzét in privzèt (ẹ́ á) knjiž. 1. sprejeti, prevzeti: priseljenci so privzeli jezik in navade domačinov; privzeti evropsko kulturo; privzeti mnenje koga / privzela je možev priimek; pesnik si je privzel nov psevdonim začel je nastopati pod novim psevdonimom 2. dodatno, zraven vzeti, sprejeti: privzel je še dva pomočnika ● knjiž. v pravljici žival privzame človeško podobo se pojavi v človeški podobi; knjiž. tudi njega je privzel k temu delu pritegnil privzét -a -o: privzete navade; privzeto ime ♪
  3.      privzétje  -a s (ẹ̑) knjiž. sprejetje, prevzem: niso odobravali privzetja tujih idej ♪
  4.      priznánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od priznati: doseči, izsiliti priznanje; lažno priznanje; priznanje zločina / priznanje napak, poraza / priznanje ljubezni / priznanje neodvisnosti države / priznanje veljavnosti dokumenta / družbeno, javno, posebno priznanje; priznanje umetnika, njegovega dela ♦ jur. izvensodno priznanje ki ni podano pred sodnikom, pred katerim teče pravda 2. kar dokazuje mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: dobiti, podeliti priznanje; zaslužiti si priznanje; za film je prejel najvišja priznanja; priznanje za delo ♪
  5.      prižgáti  -žgèm dov., prižgál (á ȅ) 1. narediti, da kaj začne goreti: prižgati petrolejko, stenj, svečo; prižgati s tlečim ogljem, z vžigalico / prižgati komu cigareto; po kosilu si rad prižge pipo rad kadi pipo / prižgati ogenj / ekspr. noč je prižgala tisoč zvezd // narediti, da kaj začne svetiti: vstopil je v sobo in prižgal vse lestence; prižgati reflektorje; žarg. prižgati dolge luči; po vasi so se prižgale prve luči ♦ avt. prižgati meglenke 2. pog. vključiti, vklopiti: prižgati radijski, televizijski sprejemnik / prižgati motor 3. pri kuhanju, pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi vročine kaj močno prime podlage in poškoduje: prižgati jed; meso se je v ponvi prižgalo ● publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. ko se je prižgala zarja, so bili že na vrhu ob zarji prižgán -a -o: pustila je prižgan električni kuhalnik; prižgana cigareta; prižgana jed ♪
  6.      problemátičen  -čna -o prid. (á) 1. ki vzbuja dvom, pomisleke glede a) pravilnosti, sprejemljivosti; sporen, vprašljiv: problematičen sklep, ukaz; ta pesem je problematična; treba je videti ne le problematične, ampak tudi dobre strani; estetsko, idejno, moralno problematičen b) uresničitve, obstajanja; negotov, vprašljiv: njihova prihodnost je problematična; zaradi pomanjkanja surovin je nadaljnja proizvodnja vse bolj problematična / problematičen finančni položaj težek, zaskrbljujoč; to dela plovbo problematično negotovo, tvegano 2. nav. ekspr. ki ima določene nezaželene, nesprejemljive lastnosti: družiti se s problematičnimi ljudmi; on je idejno, moralno problematičen ♦ ped. problematični otrok otrok z določenimi težavami, motnjami problemátično prisl.: odločili so se zelo problematično ♪
  7.      prográm  -a m (ȃ) 1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program 2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia // kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program // s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa 3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program 4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program // elektr. urejen spisek instrukcij, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da (elektronski) računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program 5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize ● ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi ◊ ekon. investicijski program; jur. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju ♪
  8.      proletariát  -a m (ȃ) 1. v kapitalizmu delavski razred: izkoriščati, organizirati proletariat; razredni boj med proletariatom in buržoazijo / industrijski, kmečki, obrtniški proletariat; mestni, vaški proletariat ♦ polit. diktatura proletariata oblika politične oblasti delavskega razreda v prehodnem obdobju od kapitalizma k socializmu 2. ekspr. ljudje, ki nimajo večjega premoženja: niso je sprejeli v svojo družbo, ker je izhajala iz proletariata ♪
  9.      propásti  -pádem dov., stil. propàl propála (á ā) 1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti: če se hiša ne popravlja, propade / bojijo se, da bo ta živalska vrsta propadla izumrla / marsikatera civilizacija je že propadla 2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti in zato prenehati obstajati: banka, tovarna je propadla / obrtnik je začel piti in kmalu je propadel / fašistična država je propadla 3. izgubiti za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: čeprav je živel daleč od središča, kot slikar ni propadel / ekspr. propasti v poklicu ne uspeti 4. izgubiti določene dobre, zaželene lastnosti sploh: odkar se druži z njimi, je popolnoma propadel / duševno, moralno propasti 5. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost: boni so propadli; ves denar, ki smo ga vložili v modernizacijo podjetja, nam je propadel; vstopnica za gledališče mu je propadla 6. ne doseči cilja, ne uspeti: vsi poskusi, da bi jih pomirili, so propadli / ekspr.: propasti na volitvah ne zmagati, ne biti izvoljen; s svojim predlogom je propadel njegovega predloga niso sprejeli 7. ekspr. izgubiti možnost uresničiti se: zaradi pomanjkanja denarja je načrt propadel; zadnji up za rešitev je propadel propádel -dla -o: propadli kmet; propadla vstopnica; (moralno) propadla ženska propàl -ála -o ki izgubi dobre, zaželene lastnosti, zlasti moralne: propal človek ♪
  10.      propórc  -a m (ọ̑) razmerje, sorazmerje: slikar ni upošteval realnih proporcev; proporci med deli telesa // ekon. razmerje med ekonomskimi velikostmi: določiti, sprejeti proporc plana; osnovni proporci družbene proizvodnje ♪
  11.      proračún  in próračun -a m (ȗ; ọ̑) 1. letni načrt prihodkov in odhodkov družbenopolitičnih skupnosti: skupščina je sprejela proračun; državni, občinski proračun // denarna sredstva, določena v tem načrtu: povečati, zmanjšati državni proračun / financirati iz proračuna 2. navadno s prilastkom načrt dohodkov in izdatkov: razpravljati o družinskem proračunu / odobriti vesoljski proračun za raziskovanje vesolja ♪
  12.      proračúnski  in próračunski -a -o prid. (ȗ; ọ̑) nanašajoč se na proračun: proračunska razprava; proračunska sredstva ◊ ekon. proračunski presežek; proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; fin. proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost; proračunsko leto koledarsko leto, za katero je narejen proračun ♪
  13.      prôstor  -óra m (ó ọ́) 1. kar je nesnovno, neomejeno in v čemer telesa so, se premikajo: filozofi razlagajo prostor različno; prostor in čas / neskončen, vesoljski prostor 2. z najmanj eno točko, ploskvijo določen del tega: prostor okoli hiše je od tu dobro viden; prostor med zemljo in luno / hitro se orientira v prostoru / imeti strah pred odprtim, zaprtim prostorom; publ. letalo je kršilo zračni prostor 3. s stenami, ploskvami omejen del tega a) kot enota za določen namen, zlasti v zgradbi: ogrevati, opremiti, prezračiti prostor; preiskali so vse prostore od kleti do podstrešja; iz sosednjega prostora je bilo slišati razburjene glasove; kuhinja, soba in drugi prostori / bivalni, stanovanjski prostori; delovni, klubski, poslovni prostor; šolski prostori; prostori galerije so že premajhni; prostor za sestanke / z oslabljenim pomenom: stanuje v kletnih prostorih v kleti; sestanek bo v prostorih šole v šoli b) kot enota v čem sploh: podzemni rov se je razširil v visok prostor, poln kapnikov; prostor v valju meri pet kubičnih decimetrov 4. del zemeljske površine glede na prisotnost česa, kak namen: prostor meri nekaj hektarov; iskati nenaseljen, primeren prostor; na tem prostoru bo novo naselje / parkirni, tržni prostor / kupiti prostor na pokopališču / publ. razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru v Srednji Evropi / kot ukaz psu prostor // del kake površine sploh glede na prisotnost česa, kak namen: položiti knjigo na prejšnji prostor; ostal je na svojem prostoru, skrit za zaveso 5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe: odstopiti komu svoj prostor v avtobusu; rezervirati dva prostora v gledališču; presesti se na prostor pri oknu 6. ed. potrebni del česa, ki komu, čemu omogoča nahajanje, bivanje kje: na polici, v avtomobilu je še dovolj prostora; prtljaga zavzema preveč prostora / dati, narediti komu prostor umakniti se mu / v hotelu je še nekaj prostora; zaradi pomanjkanja prostora šola ne more sprejeti vseh prosilcev; pren. v naši družbi ni prostora za take ljudi; v njenem srcu ni prostora za sovraštvo // za sporočanje potrebni, uporabljivi del površine: revija je ves prostor namenila obravnavi tega vprašanja; na razglednici ni dosti prostora 7. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom kar je določeno z obstajanjem tega, kar izraža prilastek: v naš gospodarski, idejni prostor segajo različni vplivi / ta dogodek je zelo razgibal slovenski kulturni prostor slovensko kulturo, kulturno življenje; pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov življenje, življenjsko okolje ● publ. poskušali so razširiti manevrski prostor za sporazum povečati možnosti; ekspr. tudi on bi rad dobil svoj prostor na soncu primerno, ugodno mesto, položaj v življenju, med ljudmi ◊ biol. medcelični prostor; življenjski prostor v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah; fiz. breztežnostni prostor; prazen prostor del prostora, v katerem ni snovi; geom. evklidični prostor množica točk z lastnostjo, da je kvadrat razdalje katerihkoli dveh točk izražen z vsoto kvadratov razlik vseh istoimenskih koordinat točk v pravokotnem premočrtnem koordinatnem sistemu; mat. prostor skupnost elementov in odnosov med njimi; navt. ladijski prostor ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah; rad. režijski prostor; strojn. kompresijski prostor najmanjši prostor v valju, ko je bat v skrajni legi; šport. kazenski prostor pri nogometu prostor, ki sega 16,5 m levo in desno od gola in 16,5 m v igrišče; teh. zgorevalni prostor prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin; um. dvoranski prostor; voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo; manevrski prostor ozemlje, ki omogoča razporejanje in premikanje velikih vojaških enot; mrtvi prostor prostor, ki ga zaradi naravne ali umetne ovire ni mogoče obstreljevati ♪
  14.      prostórski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na prostor: prostorski odnosi; prostorska razporeditev / sposobnost prostorskega predstavljanja / prostorsko urejanje naselij / prostorska omejenost ozemlja / prostorska stiska ◊ geom. prostorska geometrija geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami; stereometrija; prostorska krivulja krivulja, katere točke niso na isti ravnini; prostorska tvorba geometrijska tvorba, katere elementi niso vsi na isti ravnini; min. prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; rad. prostorski val radijski val, ki se širi od oddajne do sprejemne antene nad zemeljskim površjem; urb. prostorsko planiranje prostórsko prisl.: prostorsko oblikovati, predstaviti; prostorsko ločen, oddaljen ♪
  15.      prostrán  -a -o prid. (ā á) ki ima veliko ploskovno razsežnost: gozd je zelo prostran; prostrana ravnina; lepa in prostrana vas / ekspr. sprejel ga je v prostrani sobi veliki, prostorni / ekspr. vsa prostrana domovina ♪
  16.      protektorát  -a m (ȃ) polit. na mednarodni pogodbi temelječe pokroviteljstvo, (delna) oblast ene države nad drugo ali nad določenim ozemljem: dobiti, imeti protektorat; gospodarsko, vojaško slabotna država je morala sprejeti protektorat; biti pod protektoratom // država, ozemlje pod takim pokroviteljstvom, (delno) oblastjo: nekdanji protektorat je postal samostojna država ♪
  17.      protést  -a m (ẹ̑) javno izraženo nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim: protest jih je presenetil; kljub protestom so nadaljevali delo; končati govor s protestom; množičen protest; ogorčen, oster protest; politični, socialni protesti; protest delavcev, organizacije; protest zaradi nasilja, proti nasilju; ekspr. izjava je povzročila vihar protestov / sprejeti odločitev brez protesta; v znak protesta zapustiti zborovanje / časopisi objavljajo proteste; poslati komu protest / ta film je protest proti vojni; tudi molk je protest ◊ fin. menični protest uradna potrditev, da menica ni bila plačana ali akceptirana; polit. protest uradno sporočilo, s katerim izrazi država drugi državi v zvezi z določenim njenim dejanjem, namenom svoje nasprotovanje, nezadovoljstvo ♪
  18.      protokól  -a m (ọ̑) 1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol // urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef protokola 2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol 3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol 4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol ♪
  19.      pŕvoobhájanec  -nca m (ȓ-ȃ) rel. kdor je prejel prvo obhajilo ali se pripravlja nanj: sprevod prvoobhajancev ♪
  20.      púhlica  in puhlíca -e ž (ú; í) 1. ekspr. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost: govoriti, uporabljati puhlice / časopisne puhlice / obrabljene, prazne puhlice / sprejel jih je s prijaznimi puhlicami 2. agr. rahla, rodovitna prst: saditi v puhlico / obdelovati puhlico ♪
  21.      racionálen  -lna -o prid., racionálnejši (ȃ) knjiž. 1. ki temelji na razumu, razumski: racionalne metode, odločitve; racionalno razlaganje sveta; racionalen in emocionalen / kritik ne uporablja racionalnega jezika / racionalno izbiranje poklica premišljeno 2. ki zaradi skladnosti z razumom omogoča najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: racionalna organizacija gospodarstva / kopanje rude v tem premogovniku ni več racionalno ◊ mat. racionalno število število, ki se da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili racionálno prisl.: racionalno obdelana zemlja ♪
  22.      racionalíst  -a m (ȋ) 1. kdor sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: slovel je kot velik racionalist; v svojih odločitvah je bil vedno racionalist 2. filoz. predstavnik racionalizma: ideje racionalistov; racionalisti in empiristi ♪
  23.      racionalizátor  -ja m (ȃ) kdor naredi, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: postal je večkratni racionalizator; spremeniti odnos do racionalizatorjev, novatorjev in iznajditeljev ♪
  24.      racionalizátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na racionalizatorje ali racionalizacijo: prejeli so veliko racionalizatorskih predlogov ♪
  25.      racionalízem  -zma m (ȋ) 1. sprejemanje razuma kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: zanj je značilen racionalizem / z racionalizmom se ne da vsega urediti 2. filoz. filozofska smer, po kateri je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba, ideje racionalizma 3. razumskost: racionalizem pesmi ♪

   676 701 726 751 776 801 826 851 876 901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA