Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

predpravica (1)

1.      prèdpravíca  -e ž (ȅ-í) knjiž. posebna pravica, ugodnost: imeti, uživati predpravice; ekspr. zaradi dolgoletnega prijateljstva si je ohranil predpravico, da ga je lahko obiskal ob vsakem času ◊ jur. pravica, pri kateri ima upravičenec prednost pred drugimi zaradi posebnih okoliščin ♪