Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prediren (5) ![](arw_left.gif)
- predíren -rna -o prid. (ȋ) 1. ki se da predreti: predirna in nepredirna plast 2. skozi katerega se da priti: težko predirno grmovje 3. močen in neprijetno visok; predirljiv: imeti prediren glas; predirni žvižgi 4. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga; predirljiv: prediren pogled; imeti predirne oči 5. redko hud, oster: prediren mraz / predirna bolečina 6. knjiž. prodoren: prediren mislec predírno prisl.: predirno ga je gledal; zvonec je predirno zabrnel; biti predirno oster ♪
- nèpredíren -rna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki se ne da predreti: nepredirna plast 2. skozi katerega se ne da priti: nepredirna gneča; nepredirno grmovje; pren., ekspr. zavil se je v neprediren molk // ekspr. skozi katerega se težko vidi: nepredirna megla, tema; pren. neprediren človek; njegov nepredirni obraz ni izražal čustev ● knjiž., redko nepredirna zasnova drame neprodorna, nedomiselna ♪
- vsèpredíren -rna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. ki vse predre: vsepredirna ost / vseprediren vonj zelo močen, oster ♪
- nèprodíren -rna -o prid. (ȅ-ȋ) neprediren: neprodirna džungla / neprodirna megla ∙ knjiž., redko neprodirna zamisel neprodorna, nedomiselna ♪
- nèprodóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni prodoren: človek neprodornega duha / neprodorna zamisel ∙ zastar. neprodoren gozd neprediren ♪