Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prdec (1)

1.      pŕdec  -dca m (ȓ) 1. vulg. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spuščati prdce 2. nizko malovreden, nepomemben človek: ob njem se je sam sebi zazdel prdec // kar je malo vredno, nepomembno: za vsak prdec se razburja ♪