Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pravo (23-47)



  1.      pravoréčje  -a s (ẹ̑) pravila, ki določajo in predpisujejo glasove in naglas knjižnega jezika: naglašati besede po pravorečju // veda o tem: razvoj pravorečja
  2.      pravoslávec  -vca m () pripadnik pravoslavne vere: katoličani in pravoslavci
  3.      pravosláven  -vna -o prid. (á) nanašajoč se na pravoslavce ali pravoslavje: pravoslavni duhovnik / pravoslavna cerkev ♦ rel. pravoslavna vera krščanska vera, ki ne priznava papeža za vrhovnega poglavarja; sam.: katoličani in pravoslavni
  4.      pravoslávje  -a s () 1. krščanska vera, ki ne priznava papeža za vrhovnega poglavarja: pravoslavje in katolištvo 2. nazor, ideologija, ki temelji na pravoslavni veri: vpliv pravoslavja na umetnost
  5.      pravoslóvec  -vca m (ọ̑) zastar. pravnik: profesorji in pravoslovci / pravoslovec prvega letnika slušatelj prava
  6.      pravoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) zastar. praven: pravoslovni študij / pravoslovna fakulteta
  7.      pravoslóvje  -a s (ọ̑) zastar. veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: posvetiti se pravoslovju / razvoj pravoslovja
  8.      pravosóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na pravosodje: pravosodna dejavnost / pravosodni izpit
  9.      pravosódje  -a s (ọ̑) jur. 1. državni organ, ki skrbi zlasti za redno delovanje sodišč: obrniti se na pravosodje; odločbe pravosodja 2. sodstvo: napredek pravosodja
  10.      právost  -i ž () knjiž., redko pravilnost: pravost in napačnost sklepa, trditve
  11.      pravovárstven  -a -o prid. () nanašajoč se na pravno varstvo: pravovarstveni zahtevek
  12.      pravovérec  -rca m (ẹ̑) za pripadnike določene veroizpovedi kdor v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise: pravoverci in krivoverci
  13.      pravovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) za pripadnike določene veroizpovedi ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise: pravoveren katoličan, musliman; reformatorji in pravoverni protestanti / pravoverni nauki; pravoverne knjige; pren., ekspr. pravoverni ideologi
  14.      pravovérnik  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. za pripadnike določene veroizpovedi kdor v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise; pravoverec: pravoverniki in krivoverci 2. nav. ekspr. vernik: hodža kliče svoje pravovernike
  15.      pravovérnost  -i ž (ẹ́) za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov: zagovornik pravovernosti / pravovernost vernikov; pren., ekspr. dvomili so o njegovi idejni pravovernosti
  16.      pravoznánec  -nca m () zastar. pravnik: posvetovati se s pravoznanci
  17.      pravoznánstvo  -a s () zastar. veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: razvoj pravoznanstva
  18.      pravočásen  -sna -o prid. (-ā) ki ni pravočasen: nepravočasna pritožba, reklamacija / zaradi nepravočasnega popravila je nastala velika škoda
  19.      pravosláven  -vna -o prid. (-á) ki ni pravoslaven: pravoslavni in nepravoslavni Slovani
  20.      pravovéren  -rna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) za pripadnike določene veroizpovedi ki ne priznava v celoti sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov: nepravoveren musliman; pren., ekspr. nepravoveren ideolog; nepravoverno mnenje
  21.      popravosláviti  -im dov.) narediti kaj pravoslavno: hoteli so jih popravoslaviti; nekateri so se popravoslavili
  22.      abolicionízem  -zma m () gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva
  23.      abscísa  -e ž () geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata
  24.      absolvírati  -am dov. in nedov. () 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo // dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral // predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred absolvíran -a -o: absolviran učiteljiščnik
  25.      aksiálen  -lna -o prid. () teh. nanašajoč se na os, osen: aksialna sila, smer / aksialni ležaj; aksialna turbina turbina, pri kateri stojijo lopate pravokotno na os vrtenja

   1 23 48 73 98 123 148 173 198 223  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA